DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG

XVIII-21, Le Baroque Nomade (FR)

Kdaj: 22. 6. 2015 ob 20:30

Naroči vstopnice:

Cena vstopnice: 5 / 20 / 25 EUR

Festibus: 18:15 - Ljubljana - Brežice - Ljubljana (10,00 EUR)

XVIII-21, Le Baroque Nomade (FR)

Cyrille Gerstenhaber: sopran

Jean-Christophe Frisch: traverso, vodstvo

Mohamed Zied Zouari: violina

Andreas Linos: viola da gamba

Florian Baron: ud

Spyridon Chalaris: kanun

Mathieu Dupouy: čembalo

Romain Falik: teorba

Pierre Rigopoulos: tolkala

Merlin Bleriot Nyakam: plesalec

L’Eloge de la Folie
(Hvalnica norosti)

Glasba v iskanju norosti vse do Afrike

Potujemo od predstave blaznežev v londonski norišnici Bedlam, ki so zabavali fine brezdelneže (kot to prikazujeta Purcell ali Blow), do bolnišnice Bimaristan v Alepu, kjer so blazne zdravili z glasbo in jih nato vključevali v družbo kot umetnike. Bistven del našega potovanja je z ustnimi izročili navdahnjena koreografija sodobnega plesalca Merlina Nyakama.

Sporočilo umetnikov :

Da so Baroque Nomade pred dvajsetimi leti začeli iskati skrite partiture na drugem koncu sveta, je bila norost, a vendar jim jih je uspelo prinesti na svetlo. Prav tako je bila norost izvajanje baročne glasbe po zgledu igranja ljudske. Kot norost skladateljev in njihova genialnost, ki sta ustvarili neizčrpno glasbeno vesolje, neke vrste ustvarjalna preganjavica. Ali pa norost nekaterih izrednih glasbenih del: ko zadnje note odigramo kot omotični, rahlo presenečeni, da je že konec. Vrtinčasta norost tarantel, žig in pasakalij. In tista, da zares improviziramo v javnosti ... Baroque Nomade smo poklicani, da hvalimo norost!

O koncertnem programu:

V obokani kleti voda kaplja v vodnjak v rednih intervalih. Kamnite stene odmevajo. Smo na glasbeni točki nič. Preprost ritem, skoraj mineralen. Kraj dogajanja: Alep, Sirija. Tu skrbijo za tiste, ki jih ima družba za »blazne«. Zdravijo jih z glasbo v upanju, da bodo lahko postali glasbeniki in se bodo resocializirali zahvaljujoč duševnemu miru, ki si ga bodo povrnili. Bimaristan so zgradili leta 1354. Drugod po svetu še obstajajo zanimivi terapevtski glasbeni rituali, ki so povezani s transom, doseženim prek plesa. Tu norost velja za komunikacijo med svetom duhov in bogov. Norost giba, telesa, sveta norost obsedenosti.

V Londonu je norost predstava, ki jo obožujejo lepi brezdelni bogataši in jo glasbeniki uglasbijo. Napevov je nešteto in prikazujejo najbolj nenavadne strasti, junakinje, ki padajo v histerijo, nimfe, razklane med obupom, besom in zanesenostjo. To je norost, ki jo nekateri imenujejo »iz Španije«, pa tudi tarantela ali ples sv. Vida.

XVIII-21 so nastopali na več kot 100 festivalih in v gledališčih po Franciji ter v 30 drugih državah vključno s Kitajsko, Brazilijo, Etiopijo in Bližnjim vzhodom. Prav vsakokrat so bila doživetja nepozabna. Nepozaben bo ostal koncert z afganistanskimi glasbeniki v Kabulu takoj po preklicu talibanske prepovedi glasbe. Dolgo sodelovanje s kitajskimi umetniki pa je obema kulturama dalo dovolj časa za opazovanje, razumevanje in spoštovanje drug drugega pred začetkom skupnih projektov.

O projektu

Verjetno se boste spraševali o izvirnem pomenu besede »norost«. Že Erazem Rotterdamski in Foucauld sta se ukvarjala s tem vprašanjem. Toda kako naj razložimo globoko povezavo med glasbo in norostjo? Glasbo so uporabljali za uprizarjanje ali pa za zdravljenje norosti – mar  to ne potrjuje, da glasbeniki vedno veljajo za nekoliko sumljive? Po eni strani se zdi, da petje kaže, kar želi družba prepovedati, na primer skrajne strasti in neizrekljive želje. Po drugi strani pa družba glasbenike sprejema, tudi če so njihove osebnosti čudaške. Ali drugače povedano: s plesom in zamaknjenostjo postane norost znanilka življenja po smrti in torej socializirana.

Glasba in norost sta v nenavadnem odnosu: naj bi bil človek blazen, da postane glasbenik? In ali bo na koncu koncerta, kot je tisti v Bimaristanu, vztrajni ritem orientalske glasbe lahko premagal norost? Norost blaznežev, našo ali vašo?

O umetnikih:

XVIII-21 Le Baroque Nomade si prizadeva najti druge vrste glasbe: glasbo, ki je eksotična ali drugačna; glasbo, ki jo poslušamo drugače in jo posluša drugačno poslušalstvo. To iskanje včasih vključuje nasilje, omejitve ali soočenja. A omogoča tudi srečanja, temeljno in osvobajajočo strast. Za XVIII-21 Le Baroque Nomade se je vse začelo v Italiji. Že od svojega nastanka je ansambel raziskoval italijanski repertoar vključno njegovim slogom in njegovimi nepogrešljivimi okraski, improvizacijami in zastranitvami. Jean-Christophe Frisch je torej začel v Italiji Tiepola in Caravaggia ter nato sledil Marcellu pri odkrivanju judovske glasbe, s Scarlattijem zavzel Španijo, s Perinijem raziskal Kitajsko, z Estavesom Brazilijo in s Pietrom della Vallejem, znanim kot »Pellegrino« (Romar), obiskal Sirijo, Perzijo in Indijo. S seboj domov je prinesel glasbo, za katero je upal, da bo univerzalna ... Na svoji poti se je naužil še turške, perzijske in afganistanske glasbe, ki so jo popotniki prinašali svojim gostiteljem. Potem ko so ga obogatili stiki z glasbeniki iz Transilvanije ob projektu Caioni Codex in po postanku na Filipinih, nas XVIII-21 zdaj vabi v sanje o baroku v Etiopiji, kamor so pred štirimi stoletji jezuiti pripeljali orgle iz Lizbone.

 

 

 

XVIII-21, Le Baroque Nomade (FR)

XVIII-21 Le Baroque Nomade si prizadeva najti druge vrste glasbe: glasbo, ki je eksotična ali drugačna; glasbo, ki jo poslušamo drugače in jo posluša drugačno poslušalstvo

Program dogodka

Henry Purcell (1659-1695)

besedilo John Dryden (1631-1700)

Musick for a While (Z. 583)

(*1)

 

John Blow (1648-1708)

Preludium

 

Henry Purcell (1659-1695)

besedilo Thomas d’Urfey (1653-1723)

A Fool’s Preferment (Z. 571)

6. I’ll sail upon the Dog-star / 1. I sigh’d and I pin’d

(*2)

 

Anonymous (Italija, 16. stol.)

La morte de la ragione

 

Henry Purcell (1659-1695)

besedilo Thomas d’Urfey (1653-1723)

A Fool’s Preferment (Z. 571)

3. Fled is my Love / 4. ‘Tis death alone

 

Santurî Ethem Efendi (1885-1926)

Şehnaz longa

 

Henry Purcell (1659-1695)

From silent shades “Bess of Bedlam”

(*3)

 

Nem Conga

(improvizacija)

 

Les Folies d’Espagne

(improvizacija)

 

Antonis Kyriazis (?-1925)

Hijaz mandira

 

John Blow (1648-1708)

Lysander, I persue in vain “A mad song”

(*4)

 

Marco Uccellini (1603-1680)

Sinfonie Boscarecie (Op. 8 / 5)

A Padouana

(*5)

 

Tarantelle

(ljudska)

 

improvizacija

 

Henry Purcell (1659-1695)

besedilo John Dryden (1631-1700)

Musick for a While (Z. 583)

(*1)

 

(*1) ORPHEUS BRITANNICUS / A / COLLECTION / OF / The Choicest SONGS, / FOR / One, Two, and Three Voices, / COMPOS'D / By Mr. Henry Purcell / TOGETHER, / With such Symphonies for Violins or Flutes, / As were by Him design'd for any of them: / AND / A THOROUGH-BASS to each SONG. / Figur'd for the Organ, Harpsichord, or Theorbo-Lute. / The Second BOOK, which renders the First Compleat. (London, 1702)

 

(*2) A / Fool's Preferment, / OR, THE / Three DUKES of Dunstable. / A COMEDY. / As it was Acted at the Queens Theatre in Dorset-Gardin, by Their MAJESTIES Servants. / Written by Mr. D'urfey. / Together, with all the SONGS and NOTES to 'em, Excellently Compos'd by Mr. HENRY PURCELL. 1688

 

(*3) ORPHEUS BRITANNICUS, / A / COLLECTION / OF ALL / The Choicest SONGS, / FOR / One, Two, and Three Voices, / COMPOS'D / By Mr. Henry Purcell. / TOGETHER, / With such Symphonies for Violins or Flutes, / As were by Him design'd for any of them: / AND / A THOROUGH-BASS to each SONG; / Figur'd for the Organ, Harpsichord, or Theorbo-Lute. / All which are placed in their several Keys according to the Order of the Gamut. (London, 1698)

 

 (*4) AMPHION ANGLICUS / A / WORK / OF MANY / COMPOSITIONS, / For One, Two, Three and Four / VOICES: / With several Accompagnements of / Instrumental Musick; / AND / A Thorow=Bass to each Song: / FIGUR'D for an / ORGAN, Harpsichord, ot Theorboe-Lute / By Dr. JOHN BLOW (London, 1700)

 

(*5) SINFONIE BOSCARECIE / A VIOLINO SOLO E BASSO, / e due altri Violini ad libitum à due, à trè, è à quattro / Opera VIII, Antwerpen 1669 (Venezia 1660)

Lokacija

Brežice, Grad Brežice

Dvonadstropni grad je najmogočnejša stavba v Brežicah, zgrajena sredi 16. stoletja, na mestu kjer je stal grad, porušen med vseslovenskim kmečkim uporom leta 1515. V mirnejših časih je plemiška rodbina Attems grad spremenila v rezidenco.

PARTNERJI

FESTIBUS

Cena avtobusne povezave s koncerti iz Ljubljane in Zagreba znaša 10€. Odhod izpred Hale Tivoli in Dvorane Lisinski.