DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG

OperArija (SI)

Kdaj: nedelja, 14. 8. 2022 ob 20:00

Naroči vstopnice:

Cene vstopnic

OperArija (SI)

Petra Vrh Vrezec: sopran
Al Vrezec: bariton
Gregor Klančič: orgle

Sporočilo umetnikov obiskovalcem

Vsa ta leta smo brskali po bogati glasbeni zakladnici z uglasbenimi molitvami Ave Marija, enimi z občudovanja vrednim duhovnimi globinami, drugimi navihanimi in kipečimi od radoživosti življenja. Pestrost skladateljev, ki so napisali skladbe Ave Maria, nas je presenečala. Besedilo Ave Maria je uglasbil skoraj sleherni skladatelj, tudi največji med njimi. Železni repertoar so tri uglasbitve, Gounod-Bach, Schubert in Caccini, ki so jih v neštetih različicah izvajali najslavnejši klasični in estradni glasbeniki. Ave Marije drugih skladateljev pa boste že težje zasledili na zgoščenkah ali YouTube kanalu, večino celo nikoli. Zato je bilo vznemirljivo posegati po vsaki novi uglasbeni »molitvi«, saj se nam je zdelo, da vedno znova orjemo praizvedbeno ledino, ob kateri se prvič zazrti v glasbeno delo čudimo pestrosti idej, načinov doživljanja besedila in duhovni naravnanosti skladatelja. Sčasoma je zorela in končno dozorela ideja, da to posnamemo in glasbeno zapuščino delimo z občudovalci Božje matere in glasbe, ki jo je le-ta navdahnila.

 

Moje umetniško poslanstvo

Moje glasbeno poslanstvo sledi več tirnicam. Pri sakralnih koncertnih si želim predvsem da ljudi “začarati” in jih z brezčasnimi melodijami ponesti daleč stran, v svet brez skrbi in žalosti. Pri opernih koncertih želim operno zvrst priljubiti ljudem, ki nimajo stika s to vrsto glasbe – predvsem želim, da pristno doživijo igro, strast opernih junakov in dinamiko premikanja, izražanja. Najnovejši “tir” pa so koncerti s temami iz narave, s katerimi ljudem sporočam, kako lepi sta glasba in narava in kako pomembno je, da jima znamo prisluhniti in predvsem naravo spoštovati. In še ena pot mi je draga – otroške izobraževalne predstave, s katerimi najzahtevnejši in pristni publiki približam klasično glasbo, kar mi daje upanje, da imata klasična glasba in opera še lepo prihodnost.

Petra Vrh Vrezec

 

Vinar koncertov Seviqc Brežice 2022: Družina Jakončič, Kozana, Goriška Brda

Program dogodka

 

Ave Maria skozi stoletja

Charles Gounod (1818-1893)
Giulio Caccini (1551-1618)
Benedetto Pellizzari (?-1789)
Franz Joseph Haydn (1732-1809)
Wolfgang Amadeus Mozart (1756-1791)
Luigi Cherubini (1760-1842)
Gaetano Donizetti (1797-1848)
Giuseppe Verdi (1813-1901)
Mattia Battistini (1856-1928)
Pietro Mascagni (1863-1945)

*******

​Cesar Franck (1822-1890): solo & duetto
Félix-Alexandre Guilmant (1837-1911)
Charles-Camille Saint-Saëns (1835-1921): solo & duetto
Anton Bruckner (1824-1896)
Ivan Zajc (1832-1914): Op 934
Fran Gerbič (1840-1917)
Antonin Dvořák (1841-1904)
Franz Schubert (1797-1828)

 

O koncertnem programu

Med najbolj priljubljenimi in znanimi deli krščanske duhovne glasbe je zagotovo (parafrazirana) uglasbitev stare latinske molitve s preprostim nagovorom 'Ave Maria! – Zdrava, Marija!' Z besedami, ki nagovoru sledijo, naj bi nadangel Gabriel po pričevanju evangelista Luka Mariji sporočil, da bo rodila težko pričakovanega Odrešenika človeštva. Zato ni presenetljivo, da se je že na začetku drugega tisočletja še posebej v zahodni Evropi razširil kult Device Marije, ki so jo verniki častili in se ji v molitvah priporočali. Ob praznikih v njeno čast in romanjih v njej posvečene kraje je še dandanes vseprisotna pesem, ki vedri in opogumlja brezupne – glasba ima namreč moč, da človekove misli in pogled, često vezan na zgolj zemeljsko, preusmerja tja, kjer ni več trpljenja, ne gorja.

Preprost tekst je tekom stoletij nagovoril številne skladatelje, da so ga uglasbili bodisi kot samostojno kompozicijo, bodisi v kontekstu obsežnejše glasbene stvaritve. Še več, nekateri so v že obstoječih melodijah prepoznavali pravi medij za sporočilo besedila, ki ga nosi. V pestrem naboru skladb na pričujoči zgoščenki, katerih rdeča nit je prav priporočitev Mariji, najdemo vse od naštetega. Med najbolj znanimi in najpogosteje izvajanimi zagotovo izstopata Ave Maria francoskega skladatelja Charlesa Gounoda (1818–1893) in Ave Maria avstrijskega skladatelja Franza Schuberta (1797–1828). Nobena od teh pa, zanimivo, prvotno ni predstavljala uglasbitve omenjene molitve. Prvo je Gounod napisal za violino, klavir in orgle (ad lib.) kot Meditacijo na 1. preludij J. S. Bacha, šele nekaj let kasneje so melodiji podpisali besedilo molitve. Prav tako je bila Schubertova skladba Ave Maria v osnovi del cikla uglasbitev pesmi nemškega prevoda epske pesnitve Schubertovega sodobnika sira Walterja Scotta z naslovom Elenin tretji spev, v katerem se protagonistka v zgodbi priporoča Mariji. Tudi tej skladbi je bilo besedilo molitve, s katerim jo danes slišimo najpogosteje, dodano naknadno, na zgoščenko uvrščeni različici pa jo slišimo celo v slovenski različici.

Med Gounodovo in Schubertovo si kronološko in vezano na narodnost sledijo še številne skladbe iz bogate zakladnice uglasbenih priporočil Mariji. Avtorstvo skladbe, ki jo je ruski kitarist, lutnjist in skladatelj Vladimir Vavilov posnel leta 1970 in jo sam pripisal anonimnemu avtorju, so kasneje pripisali baročnemu skladatelju Giuliu Cacciniju (1551–1618), enemu prvih opernih skladateljev. Dandanes muzikologi soglasno ugotavljajo, da avtor ni Caccini, pač pa kar Vavilov sam.

Sledita skladbi najbolj znanih predstavnikov klasicizma Franza Josepha Haydna (1732–1809) in Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791),  katerega Ave Maria je pravzaprav kontrafaktura dueta iz njegove komične opere Take so vse (Così  fan tutte, K 588). V obdobju klasicizma je ustvarjal tudi hrvaški skladatelj italijanskega rodu Benedetto Pellizzari (?–1789), ki je večino svojega življenja deloval kot kapelnik v katedrali sv. Dujma v Splitu.

Spevne in zapomnljive melodije Ave Marie so značilne za italijanske operne skladatelje zadnjih treh stoletij, začenši z Luigiem Cherubinijem (1760–1842), ki je – spoštovan s strani glasbenih eminenc Beethovna, Rossinija, Schuberta idr. – večino svojega življenja ustvarjal v Franciji. Italijansko tradicijo opernega žanra dopolnjujejo Gaettano Donizetti (1797–1848), legendarni Giuseppe Verdi (1813–1901), katerega Ave Mario slišimo kot predsmrtno arijo Desdemone v operi Otello, začasa svojega življenja slavni baritonist Mattia Battistini (1856–1928) in Pietro Mascagni (1863–1945), ki je zaslovel z opero Cavalleria rusticana. Intermezzu (orkestralni skladbi med dvema dejanjema) slednje, ki je med poslušalci priljubljena tudi v samostojni izvedbi, je bilo besedilo s priporočilom Mariji – podobno kot pri Gounodovi Meditaciji – dodano naknadno.

Liturgične skladbe posebej za glas in orgle so med drugim pisali tudi francoski organisti, skladatelji in pedagogi César Franck (1822–1890), Félix-Alexandre Guillmant (1873–1911) in Charles-Camille Saint-Saëns (1835–1921), med tremi uglasbitvami besedila molitve za različne zasedbe, ki jih je v zakladnico prispeval avstrijski organist, skladatelj in pedagog Anton Bruckner (1824–1896), pa najdemo Ave Mario za solistični glas in orgle.

Besedilo je prav tako navdihovalo slovanske skladatelje – hrvaški skladatelj Ivan pl. Zajc (1832–1914) in njegov sodobnik Slovenec Fran Gerbič (1840–1917), sta bila sicer pomembna protagonista pri razvoju glasbene kulture svoje dežele, prav tako tudi začasa svojega življenja pomembni in mednarodno uveljavljeni Čeh Antonín Dvořak (1841–1904).

Aleksandra Gartnar Kastelic

Vokalno besedilo

Lokacija

Brežice, Župnijska cerkev Sv. Lovrenca

Prva omemba župnijske cerkve Svetega Lovrenca v Brežicah sega v leto 1328. Za cerkev Svetega Lovrenca je bila usodna povodenj narasle reke Save 25. januarja 1781, saj je voda spodjedla temelje cerkve in zraven odnesla tudi pokopališče ob cerkvi.

PARTNERJI