DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG

Šmartno pri Litiji, Grad Bogenšperk

Grad Bogenšperk je eden najpomembnejših renesančnih gradov na Slovenskem in dom enega najpomembnejših mož naše preteklosti, Janeza Vajkarda Valvasorja.

Leži tako rekoč v središču Slovenije, na severnih obronkih dolenjskega gričevja, ob glavni cestni povezavi Dolenjske in Zasavja. Grad Bogenšperk, kot ga poznamo danes, so po letu 1511 začeli zidati gospodje Wagni. Omenjenega leta jim je namreč močan potres poškodoval bližnji Lichtenberg, srednjeveško utrdbo, ki je s tem postala neprimerna za bivanje. Tako je nastala renesančna stavba z značilnima okroglima stolpoma.

Svojo zlato dobo je grad dosegel ob koncu 17. stoletja, ko je v njem prebival in deloval polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693). V času njegovega bivanja na Bogenšperku je po večini nastal njegov znameniti opus, ki med drugim obsega raziskavo Cerkniškega jezera, izdajo več topografskih del, načrt za predor Ljubelj, posebej pa se je proslavil z izdajo monumentalnega dela Slava vojvodine Kranjske, ki so jo natisnili leta 1689 v Nürnbergu.

Zadnji lastnik grajskega kompleksa je bila od sredine 19. stoletja do italijanske kapitulacije leta 1943 rodbina Windischgraetz. Po letu 1945 je bil grad popolnoma izropan, največje dragocenosti pa so ob svojem odhodu odnesli še zadnji lastniki. V objekt so se leta 1949 za petnajst let vselili redovniki - jezuiti, ki so grad vzdrževali toliko, da ni nadalje propadal. Po letu 1970 se je pričelo s sistematično obnovo gradu, ki je bil v letu 1999 razglašen za spomenik državnega pomena..

Zaradi svoje lege v središču Slovenije, prijazne okolice in muzejskih zbirk, ki nudijo vpogled v življenje in delo J. V. Valvasorja, je grad Bogenšperk priljubljena izletniška točka, pa tudi pomemben protokolarni objekt. V grajski knjižnici skozi vse leto sklene zakonsko zvezo precej parov, v njegovem atriju pa se od pomladi do jeseni zvrsti vrsta kulturnih dogodkov, občasnih razstav in koncertov.

Obisk pri Valvasorju

Grajske muzejske razstave obiskovalcu odstirajo zgodbo o Valvasorjevem življenju, prepletenem z raziskovanjem, nastajanjem knjig, grafik, zapisov o naši deželi in življenju kranjskega človeka v 17. stoletju. Na sprehodu po gradu si boste poleg muzejskih razstav ogledali tudi stilno urejene grajske sobane kakršna je Valvasorjeva delovna soba z originalnimi Valvasorjevimi knjigami, grajska knjižnica in kapela.

S ščepcem zeliščarske čarovnije

Po ogledu znanstvenikovega grajskega doma spoznajte še moč narave. 
Po dobrodošlici ob melodijah starega glasbila lutnje se odpravite na doživljajski ogled gradu v spremstvu baronice Ane Maksimile Valvasor in hlapca Jurija, ki vam bosta predstavila tudi vraževerja in ljudsko medicijo v 17. Stoletju. Po grajskem doživetju se boste z zeliščarko odpravili na polurni poučni sprehod do zeliščarske domačije, kjer boste s ščepcem zeliščarske čarovnije iz rastlin, ki jih boste nabrali ob poti, izdelali zeliščni napoj ali mažo ter okušali zdravo kulinariko, ki jo nudi območje ob gradu.

Valvasorjevi meceni

Z željo, da bi na gradu Bogenšperk zbrali, restavrirali in razstavili vsa Valvasorjeva originalna dela, ki so se po Valvasorjevi smrti razgubili po svetu, smo zasnovali projekt Valvasorjevi meceni. Prvi rezultati projekta so za muzejsko zbirko odkupljene tri originalne Valvasorjeve knjige. V letu 2014 je JZ Bogenšperk preko projekta odkupili še prestižno drugo izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske (1877), Repertorium k Slavi vojvodine Kranjske (1901) ter drugo izdajo Valvasorjeve Topografije Koroške (1882). Z donacijo sredstev za odkup knjig je zlati Valvasorjev mecen postalo podjetje Riko d.o.o. Odkupljene knjige bomo javnosti predstavili ravno v okviru koncerta Festivala Seviq Brežice.

Predstavitev občine

Občina Šmartno pri Litiji se nahaja v zahodnem delu Posavskega hribovja, ki se s svojim južnim delom naslanja na Dolenjsko podolje. Je mlada občina, saj je bila ustanovljena šele leta 2002 z razdružitvijo občine Litija. Na 94,9 km2 površine in v 55 naseljih je leta 2003 prebivalo 5183 prebivalcev.

Občinsko središče, Šmartno pri Litiji (252 m n.m.v.), leži v manjši kotlini, 3 km jugovzhodno od Litije, ob sotočju Reke, Črnega in Kostrevniškega potoka. Staro jedro Šmartna se je razvilo na trgu okoli čudovite novogotske cerkve sv. Martina, ki so jo po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja in izvedbi Gustava Tonniesa zgradili med letoma 1899 in 1901. Stavba ima gotski, baročno rebrast obok in dve baročni kapeli. Cerkev naj bi po legendi zgradili na mestu, kjer je 11. novembra, na god sv. Martina, prišla na površje skupina zasutih šmarskih rudarjev. Med zanimivejše zgradbe, vredne ogleda, sodi tudi nekdanji Sokolski dom, v katerem je danes Kulturni dom Šmartno. V najstarejši hiši v Šmartnem z vzidano letnico 1580 je bila v drugi polovici 17. stoletja grafična in slikarska delavnica Mollerey.

Do prihoda južne železnice v Litijo je bilo Šmartno močno upravno, župnijsko in šolsko središče z razvito obrtno dejavnostjo. Med gospodarskimi panogami so bili nekdaj zelo razvite železarstvo, fužinarstvo, trgovina in različne obrti (usnjarstvo, čevljarstvo, kovaštvo).

Danes je Šmartno tudi kulturno in športno središče občine z bogato in dolgoletno društveno dejavnostjo. Tradicionalno državno prvenstvo v krosu vsako leto privabi mlade tekače iz vse Slovenije, pohodniki pa ga z veseljem obiščejo v začetku novembra, ko se kot nekoč Fran Levstik, odpravijo po poti iz Litije do Čateža.

Šmartno je pravo prometno vozlišče, saj se v njem križajo prometne poti proti Dolenjski, Ljubljanski kotlini in Zasavju.

V smeri proti Dolenjski se vrh vzpetine odpre čudovit pogled na Valvasorjev grad Bogenšperk. Kjer se Posavsko hribovje počasi preveša v dolenjsko gričevje, stoji mogočna Primskova gora s cerkvijo sv. Marije Magdalene, vidno daleč naokoli, ki jo krasi 600 let stara lipa. Kraj je močno zaznamoval zdravilec in čudodelnik Jurij Humar (1819-1890), po katerem so domačini poimenovali tudi svojo pohodno pot. Mnogi verjamejo, da je v cerkvi in njeni okolici čutiti močne energetske tokove.

Po hribu severno od naselja Velika Štanga so domačini poimenovali zahodni del občine ob meji z mestno občino Ljubljana »dežela pod Kamplovim hribom«. Pokrajina, ki nudi obilico možnosti za rekreacijo v neokrnjeni naravi, gozdnih sadežev in domačih dobrot, je prepredena s številnimi pohodnimi potmi.

V Šmartno pri Litiji se je vredno odpraviti na izlet tudi s kolesom, konjem ali peš, saj je doživetje narave tako še večje. Številni vzponi so vredni truda, saj je vedno poplačan s čudovitimi razgledi. Utrujenost bo kmalu pozabljena, nepozabni trenutki pa vas bodo kmalu spet pripeljali nazaj.

Pohodništvo in rekreacija

Danes se je v Šmartno pri Litiji vredno odpraviti na izlet, lahko tudi s kolesom, konjem ali peš. Pokrajina nudi obilico možnosti za rekreacijo v neokrnjeni naravi, gozdnih sadežev in domačih dobrot, prepredena je s številnimi pohodnimi potmi (Levstikova pot iz Litije do Čateža, Badjurjeva krožna pot, Jablaniška pot, Valvasorjeva pot, čebelarska učna gozdna pot pod Kamplovim hribom …). Številni vzponi so vredni truda, saj je pohodnik vedno poplačan s čudovitimi razgledi. Utrujenost bo kmalu pozabljena, nepozabni trenutki pa vas bodo kmalu spet pripeljali nazaj

Informacije

Javni zavod Bogenšperk
Bogenšperk 5 1275 Šmartno pri Litiji
T: +386 1 898 78 67
T: +386 1 898 76 64
E: bogensperk@siol.net
W: www.bogensperk.si