V odmaknjeni samoti, stisnjen v jedro divjih, gozdnatih gričev, se na skalni kopi vzdiguje grad PIŠECE. V srednjeveški literaturi zasledimo razlago imena Bishaz, kar naj bi pomenilo »bei der Shanz« – »pri šancah«, kar morda kaže na zelo staro utrdbo. Po drugi strani morda ime izvira iz vetra, ki ob gradu po dolini piha vse leto – »piš«. Spet tretja razlaga pa je, da je bilo na Gabernici v dolžini enega kilometra 21 mlinov. In morda je ime Pišece prišlo od besede »pšeno«, dela mlina.

MAKS PLETERŠNIK je bil slovenski jezikoslovec, rojen v Pišecah, ki je leta 1895 izdal slovensko-nemški slovar. Pri tem mu je finančno pomagal ljubljanski škof Wolf. Pripravi slovarja je Pleteršnik posvetil 12 let vztrajnega dela, ki ga je opravljal z veliko zavzetostjo in navdušenostjo. Dodana vrednost omenjenega slovarja je v tem, da je bil avtor naš prvi jezikoslovec, ki je besedam določil tudi naglas.

Grad Pišece

Grad Pišece so pozidali salzburški nadškofje na vzhodnem robu svojih posavskih posesti. Tukaj je bila nemirna meja med Rimskim cesarstvom nemške narodnosti in Ogrsko, ki so jo pestili nenehni spopadi, povezani s plenjenjem, uničevanjem in požigi. Grad kot močno utrjena postojanka je imel v teh bojih in spopadih pomembno obrambno vlogo.

Pišece se omenjajo sorazmerno pozno. V letih 1266 - 1299 se omenja prvi znani pišeški gradnik, salzburški ministerial Konrad, utrdba-grad pa se prvič omenja šele leta 1329 kot "haus Pischaetz". Nekateri menijo, da ime izvira iz zloženke "bei der Schanz", pri šancah, kar bi kazalo na obstoja neke starejše, utrjene postojanke na tem mestu.

Rod pišeških vitezov, ki so imeli grad v dedni posesti, je okoli leta 1353 izumrl in poslej so več kot 200 let gospodovali na njem nadškofovi oskrbniki. Šele leta 1595 ga je s prav tako salzburškima gospoščinama Sevnico in Renštarjem kupil baron Inocenc pl. Moscon. Grad je bil v lasti rodovine Moscon vse do konca druge svetovne vojne.

Stavbna zgodovina gradu še ni do konca raziskana, nesporno pa je, da je grad že v romanski dobi obsegal poleg mogočnega stolpa tudi kapelo, vklenjeno v palacij in obzidje. Pomembnejše prezidave, o katerih priča med drugim letnica 1568, vklesana na plošči v južni steni grajskega kompleksa, je grad doživel v obdobju renesanse. Iz tega časa izvira pozidani okrogli obrambni stolp na jugozahodnem vogalu zasnove. Baročna doba je ustvarila danes podrti urni stolpič vrh osrednjega stopla, mali zvonik in kapelo.

Od nekdaj bogate grajske opreme, o kateri pričajo obledele predvojne fotografije, se ni ohranilo skoraj nič. V enem izmed prostorov v prvem nadstropju severnega trakta je delno še pod beležem skrita verjetno iz zgodnjega 18. stoletja izvirajoča stenska poslikava z upodobitvami gradov, ki so bili nekdaj v posesti Mosconov, takoj zraven pa je soba, kjer se izpod odluščenih zaplat kaže bogata baročna ornamentalna slikarija. Tu so še kovane renesančne vratnice ob vhodu v romanski stolp in ostanki baročnega vodnjaka.

Pod gradom je v angleškem krajinskem slogu urejen park s številnimi tujerodnimi drevesi. Izjemne vrste dreves v parku so tri sekvoje (obseg 80 - 450 cm), platane, katalpa, gledičija, celo trdoživi ginko. V neposredni bližini je tudi ribnik, ki se polni s pomočjo bližnjega izvira.

Občina Brežice

Zeleni svet ob sotočju Save in Krke, termalni izviri, vinogradi in gradovi – Brežice, mnogi jim pravijo kar kraj, kjer se stikajo različni svetovi.

Občina Brežic leži na tektonski prelomnici in je izjemno bogata z izviri termalne vode, ki so jo pred več kot 200 leti odkrili ob obali reke Save. V Brežicah je kar nekaj izvirov termalne vode, ki so odlično izkoriščeni. Lahko se pohvalimo z največjim termalnim kompleksom v državi – Terme Čatež, imamo pa tudi najmlajšo termalno riviero v Sloveniji – Terme Paradiso v Dobovi. Obe rivieri sta odlični za vse tiste, ki si želijo popolnega oddiha in sprostitve, za kar poskrbijo v wellness centrih obeh kopališč. Tisti malo bolj drzni se lahko iz omenjenih kopališč podate tudi na kolesarke in pohodniške izlete po okoliških gričih, v obeh kopališčih si kolesa lahko tudi izposodite.
 
Potep po gričevjih občine Brežice pa ni zanimiv samo za ljubitelje pohodništva in kolesarstva ampak je lahko tudi čudovito gastronomsko doživetje. Po njenih gričevjih se namreč vijeta dve vinski cesti – Podgorjanska in Bizeljsko - sremiška, ob njima pa stojijo prijazne domačije in vinotoči, kjer gostom radi postrežejo z domačimi dobrotami in odličnim vinom. V kolikor bi si želeli pobližje spoznati Bizeljsko - sremiško vinsko cesto za vas organiziramo vodene izlete po znamenitih bizeljskih repnicah, enkratni posebnosti tega področja, ki vas bodo navdušile s prijaznostjo domačinov in njihovo odlično ponudbo vin, ki ga shranjujejo v njih, prav tako organiziramo vodene izlete v zibelko cvička – Gadovo peč, kjer vas z veseljem pričakajo domačini v njihovih dežurnih zidanicah.

Splošni podatki o Občini Brežice:
Površina: 268 km2
Število prebivalcev: 24.473
Število krajevnih skupnosti: 20
Dolžina meddržavne meje z Republiko Hrvaško: 67 km