DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG

Nova Schola Labacensis (SI)

Kdaj: 21. 3. 2016 ob 20:00

Naroči vstopnice:

Cena vstopnice: Brezplačno

Predstavljamo živ multikulturni dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim, poetičnim in plesnim izročilom od baroka do danes. Program koncerta sestavljajo evropski glasbeni biseri, ki so nam jih zapustili Henry Purcell, Jean-Baptiste Lully, Girolamo Frescobaldi, Gaspar Sanz, Claudio Monteverdi in Girolamo Kapsberger, od perzijskih, arabskih, sefardskih in otomanskih glasbenih biserov pa tisti iz istega obdobja, ki so jih ustvarili Ali Ufki Bey tj. poljski skladatelj Wojciech Bobowski in moldavski princ Dimitrie Cantemir, ki sta oba delovala na otomanskem dvoru v Carigradu, ter drugi anonimni orientalski mojstri. Naš glasbeni nastop ni obogaten le z angleško, italijansko, perzijsko, arabsko, turško, hebrejsko in slovansko poezijo, ampak tudi z orientalskim plesom, navdihnjenimi improvizacijami, pristnimi stilnimi odtenki in aranžmaji za avtentične instrumente obeh tradicij, tako baročna godala, kljunaste flavte, lutnje in kitare kot orientalska brenkala in tolkala, kot so arabska lutnja, saz bağlama, turške pavke kudüm in perzijski daf. Skratka, ta glasbeno plesna predstava je fascinantno glasbeno darilo sodobnemu multikulturnemu evropskemu občinstvu, ki nam vsem omogoča, da bi bolje razumeli našo zahodno kulturo v odprtem dialogu z bogato vsestranskostjo orientalske glasbe, poezije in plesa.

Nova Schola Labacensis (SI)

Nova Schola Labacensis je edinstveni slovenski lutenjski ansambel za staro glasbo, ki ohranja in nadaljuje izročilo Schole Labacensis, prvega slovenskega ansambla za staro glasbo. Pri tem se opira na domače in širše evropsko glasbeno izročilo glasbe srednjega veka, renesanse in baroka, pri čemer ne izključuje tudi izvajanja sodobnejših skladb. Med svoje predhodnike, ki so nekoč delovali v današnjem slovenskem prostoru, s ponosom štejemo Giacoma Gorzanisa, renesančnega lutnjista iz Trsta, Janeza Bertolda Höfferja, baročnega lutnjista iz Ljubljane in ustanovitelja Academiae Philharmonicorum Labacensis (1701), prvi sodobni ansambel za starejšo glasbo Schola Labacensis, posebno njegovega ustanovitelja Janeza Höflerja, lutnjista Primoža Sobana in Tomaža Šegula ter Pavla Šraja iz Radovljice, lutnjista in prvega sodobnega izdelovalca lutenj pri nas.

Program dogodka

Jean-Baptiste Lully (1632-1687): Marche pour la Cérémonie des Turcs

(Le Bourgeois gentilhomme, comedy ballet, play by Molière, 1670)

 

Girolamo Frescobaldi (1583-1643): Se l'aura spira tutta vezzosa

(Primo libro d’arie musicali per cantarsi, 1630)

 

Henry Purcell (1659–1695): Two in One upon a Ground (Chaconne)

(Opera Dioclesian, 1691)

 

Henry Purcell (1659–1695): Beauty thou scene of Love

(Ode to St. Cecilia, 1683)

 

Giovanni Girolamo Kapsberger (1580-1651): Preludio Primo

(Libro quarto d'intavolatura di chitarrone, 1640)

 

Giovanni Girolamo Kapsberger (1580-1651): Collascione

(Libro quarto d'intavolatura di chitarrone, 1640)

 

Gaspar Sanz (1640–1710): Folias

(Libro segundo, de cifras sobre la guitarra Española, 1675)

 

Claudio Monteverdi (1567-1643): Sì dolce è'l tormento

(C. Milanuzzi: Quarto scherzo delle ariose vaghezze, 1624)

 

Giovanni Girolamo Kapsberger (1580-1651): Canario

(Libro quarto d'intavolatura di chitarrone, 1640)

 

Giovanni Girolamo Kapsberger (1580-1651): Felici gl’animi

Libro quarto di villanelle (1623)

* * * * * * *

Dimitrie Cantemir (1673-1723): Makam rast Murass'a

(Mss. Cantemir No. 214)

 

Anonymous: “Dokhtar-e Boyer Ahmadi” (Iran)

 

Anonymous: Doulab (arabsko / Arabic)

 

Salim al Masri (18. stol. / 18th Cent.): Muwashah Lamma bada yatathaana

 

Tanburi Cemil Bey (1873-1916): Longa nihavent

 

Anonymous: Muwashah Billadhi askara

 

Ali Ufki Bey (Wojciech Bobowski) (1610-1675): Nikriz Peşrev

 

Anonymous: Üsküdara gider iken / Ghazali / Hašorer / Ruse kose (sefardsko / Sephardic)

Lokacija

Brežice, Grad Brežice

Dvonadstropni grad je najmogočnejša stavba v Brežicah, zgrajena sredi 16. stoletja, na mestu kjer je stal grad, porušen med vseslovenskim kmečkim uporom leta 1515. V mirnejših časih je plemiška rodbina Attems grad spremenila v rezidenco.

PARTNERJI