DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG

Musica Poetica (CZ)

Kdaj: petek, 19. 8. 2022 ob 20:00

Naroči vstopnice:

Cene vstopnic

Musica Poetica (CZ)

Jana Janků: mezzosopran
Martin Flašar: violin
Lucie Lukášová: traverso
Kateřina Stávková: viola da gamba
Kamila Dubská: čembalo

Sporočilo umetnikov obiskovalcem

Slava žensk, ki so skladale glasbo v dobi baroka, ostaja še danes v senci. Na tem koncertu želimo prikazati, kako raznolika in lepa je njihova glasba. Predstavili bomo glasbo redovnice in posvetno glasbo, ki je zvenela na dvoriščih Florence ali v beneških salonih. To glasbo so pogosto interpretirale same avtorice - v naši pretežno ženski zasedbi vam tako ponudimo zvočno in vizualno podobo zgodnjebaročne Italije.

 

Poslanstvo ansambla

Baročni komorni ansambel Musica Poetica, ustanovljen leta 1999, je skupina mladih profesionalnih glasbenikov, ki jih druži zanimanje za pristno izvajanje stare glasbe. Ime »Musica Poetica« odraža redno izvajanje koncertov kot srečanja med baročno glasbo in poezijo. Umetniki uporabljajo sodobne kopije inštrumentov obdobja: čembalo, violo da gamba, baročni traverso in baročno violino. Poleg koncertov na Češkem in v tujini izvaja ansambel tudi manj konvencionalne projekte, kot sta Vespillov baročni kabaret ali Händel v Italiji. Kot sestavne dele svojega dolgoletnega cikla »Barok evropskih držav« je Musica Poetica doslej predstavila glasbo in poezijo osmih evropskih narodov. Njegov trajni cilj je ponuditi občinstvu vpogled v vzdušje in razmišljanje, kot so ga poznali ljudje v času baroka in iz katerega se lahko navdihujemo še danes.

 

Snemanje: Radio Slovenija

Program dogodka

 

Ženske baroka

 

Chiara Margherita Cozzolani (1602-ca.1678):
Laudate Dominum (1648)

Lucrezia Orsina Vizzana (1590-1662):
O magnum misterium
(Componimenti musicali, 1623)

Isabella Leonarda (1620-1704):
Sonata duodecima
Adagio / Allegro e presto / Vivace e largo / Spiritoso / Adagio / Aria / Allegro / Veloce

Claudia Sessa (ca.1570-?):
Sopra le orecchie - Vattene pur
(Canoro pianto, 1613)

Francesca Caccini (1587-1645?):
O che nuovo stupor
(Il primo libro delle musiche,1618)

*******

Isabella Leonarda (1620-1704):
Sonata prima
Allegro / Largo / Adagio / Aria / Allegro / Adagio / Vivace

Barbara Strozzi (1619-1677):
Che si puo fare
(Arie a una voce, Opera 8, 1664)

Anna Bon (ca.1739-?):
Sonata I
Adagio / Allegro / Presto
(VI Sonate da Camera, Opera Prima, 1756)

Francesca Maria Nascinbeni (1658-1680):
O sposo vezzoso
Canzoni e madrigali morali e spirituali, 1674

Maria Saveria Perucone (ca.1652-ca.1709):
Ad gaudia, ad Jubila, Pastores
(Sacri concerti de motetti, opera prima, Millano,1675)

 

O koncertnem programu

Cilj tega koncertnega programa je, da poslušalcem pristno interpretirane stare glasbe predstavimo njen specifičen del – ustvarjalnost baročnih skladateljic zgodnjega in srednjega baroka v severni Italiji. Kulturni javnosti so skoraj neznane. Ker so pripadale samostanskim skupnostim in so pisale pretežno duhovno glasbe, pa je njihova glasba primerljiva z deli znanih avtorjev tega obdobja. Originalne tiske pesmi iz 17. stoletja, smo raziskovali v različnih knjižnicah. Koncertni program je specifičen primer baročne glasbe izpod peresa italijanskih skladateljic in bo pokazal nesluteno ustvarjalnost, ki je drugim ženam tega obdobja ni uspelo doseči. Ansambel se z 20-letnimi izkušnjami osredotoča na avtentično interpretacijo s kopijami historičnih inštrumentov. Baročna glasba, ki je nastala za samostanskimi zidovi, ni spregledala glavnega glasbenega dogajanja tistega časa. Ženske so se lahko v samostanih uspešno uveljavile tako kot glasbenice kot skladateljice. Glasbene samostanske skupnosti so bile najštevilčnejše v severni Italiji. Ta koncertni program predstavlja šest skladateljic, katerih življenja so nam znana le delno, predvsem po zaslugi njihovih skladb, ki jih objavile že za časa življenja. Večinoma so same napisale tudi besedila za svoje skladbe.

Chiara Margarita Cozzolani (1602-ca.1678) in Claudia Sessa (ok.1570-?), obe nuni v milanskih samostanih, sta postali znani po svojih glasbenih in pevskih talentih. Cozzolani je svoje skladbe izdala v štirih zbirkah, Sessino delo pa je poznano le po dveh delih iz zbirke Canoro pianto (1613) na poezijo opata Angela Grilla.

Isabella Leonarda (1620-1704) in Maria Saveria Peruchona (ca.1652-ca.1759) sta bili uršulinki iz Novare in Galliata. Leonarda je avtorica približno 200 skladb, objavljenih v 20 zbirkah, od celotnega Peruchoninega dela pa je se je ohranila le ena zbirka, Sacri concerti de motetti, Opera prima (Milano, 1675).

Kamaldolski samostan Santa Cristina v Bologni je postal dom za Lucrezio Orsino Vizzana (1590-1662), skladateljico, pevko in organistko. Njena zbirka motetov Componimenti musicali je izšla v Benetkah leta 1623.

Maria Francesca Nascinbeni (ca.1640-1680), rojena v Anconi, je pri 16 letih izdala svojo zbirko Canzoni e madrigali morali e spirituali (1674).

Poleg samostanov, ki so glasbo vključevali v sestavni del izobraževanja, so bili tudi mesta in plemiški dvori glasbeno zelo živi. V Benetkah 17. in 18. stoletja so se dekleta lahko glasbeno izobraževala na konservatorijih. Anna Bon (ca.1739-?) je verjetno študirala na Ospedale della Pieta, eni od štirih vodilnih institucij tega področja. Komponirala je sonate za flavto in čembalo  (VI Sonate da Camera, Opera Prima, 1756).

Barbara Strozzi (1619-1677) je živela in ustvarjala v Benetkah in izdala 8 zbirk vokalnih skladb. Ni bila le odlična pevka, ampak tudi pesnica in članica beneške umetniške akademije degli Unisoni.

Francesca Caccini (1588-1645?) je živela in delala v Firencah na dvoru Medici kot dvorna skladateljica in glasbenica. Bila prva operna avtorica, poleg tega pa je izdala tudi zbirko madrigalov in canzonet Il primo libro delle musiche po delu svojega očeta Giulija Caccinija Le nuove musiche (1602). Postala je dvorna glasbenica Medičejcev, zaradi česar je bila po nekaterih virih najbolje plačana glasbenica svoje starosti.

Lokacija

Brežice, Grad Brežice

Dvonadstropni grad je najmogočnejša stavba v Brežicah, zgrajena sredi 16. stoletja, na mestu kjer je stal grad, porušen med vseslovenskim kmečkim uporom leta 1515. V mirnejših časih je plemiška rodbina Attems grad spremenila v rezidenco.

PARTNERJI