DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG

Beethoboen Trio (IT)

Kdaj: četrtek, 6. 5. 2021 ob 17:30

Ludwig van Beethoven, 250 let
Triebensee, van Beethoven, Wenth

Vabljeni k poslušanju posnetka koncerta na https://ars.rtvslo.si/ ! Spletna omejitev posnetka je 30 dni. 
Koncertni list

Naroči vstopnice:

Cena vstopnice: Brezplačno

Sporočilo umetnikov obiskovalcem

Polnozvočen program cesarske Harmonie z Beethoboen Triom. Tipična večerna Accademia z dvojnimi jezički kot zvezdami večera! Program predstavljata čudovita tria, ki ju je Ludwig van Beethoven napisal za dve oboi in angleški rog, ob tem pa deli znanih oboistov in skladateljev, ki sta si bila blizu z Beethovnom. Trio za dve oboi in angleški rog Johanna Wentta je Ludwig zagotovo poslušal, saj mu je dal idejo za njegov op.87. Joseph Triebensee, oboist in skladatelj, je bil drugi oboist pri premieri Čarobne piščali, ko jo je dirigiral Mozart. Trio Beethoboen izvaja svoj program za instrumentih, kakršni so bili v rabi v poznem 18. in začetku 19. stoletja.

Beethoboen Trio (IT)

Program dogodka

Joseph Triebensee (1772-1846):
Trio avec deux hautobois et un Cor anglais
Allegro / Minuetto / Adagio / Allegro

Ludwig van Beethoven (1770-1827):
Trio avec deux Hautbois et un Cor anglais op.87
Allegro / Adagio / Minuetto, Trio / Finale, presto

*******

Johann Wenth (1745-1801):
Terzett fur zwei oboen und Englishorn
Adagio, Allegro / Minuetto, Trio / Adagio / Rondò

Ludwig van Beethoven (1770-1827):
Variationen über das Thema “Là ci darem la mano” aus Mozarts Don Juan
Tema, Andante / Variation 1, Allegretto / Variation 2, L’istesso tempo / Variation 3, Andante / Variation 4, Allegro moderato / Variation 5, Moderato / Variation 6 Lento espressivo / Variation 7, Allegretto scherzando / Variation 8 Allegretto / Coda, Vivace, Andante.

 

 

O koncertnem programu

Ludwig van Beethoven (1770-1827) slovi po mojstrskih skladbah, ki vključujejo simfonije, klavirske sonate, vokalno glasbo in instrumentalno komorno glasbo. Njegovi skladbi za oboi in angleški rog sta temeljni skladbi tega repertoarja in morda najbolj znana obojska tria. Čeprav točen datum nastganka njegovih obojskih triov ni znan, zgodovinarji menijo, da je trio op. 87 v C-duru komponiral med letoma 1794 in 1795, medtem ko variacije na »Là ci darem la mano” datirajo najkasneje v čas od 1795 do 1796. Skoraj gotovo pa je, da je Beethoven napisal svoje obojske trie za brate Teimer: Johanna, Franza in Philippa.

V svojem članku o času nastanka Beethovnovih triov muzikolog Theodor Albrecht razlaga njegove povezave z brati Teimer. Do leta 1789 so bili vsi trije v službi princa Schwarzenberga. Ko je trio leta 1799 prenehal delovati, je knjižnica za oktet princa Schwarzenberga Harmonie »vsebovala trie Johanna Nepomuka Went[h]a, Josepha Triebenseeja, Franza Krommerja, Antona Wranitzkega, Beethovna in enega Hochmayerja.«

Beethoven je prišel na Dunaj novembra 1792 na študij pri Haydnu in Antoniju Salieriju. Bratje Teimer so na božičnem dobrodelnem koncertu pri Tonkünstler-Societät v decembru 1793 izvedli nov trio oboista Johanna Nepomuka Wentta, napisan posebej zanje. Na tem koncertu je bil predstavljen tudi povsem nov angleški rog, ki ga je za Philippa Teimerja kupil princ Schwarzenberg. Beethoven je verjetno bil na nastopih bratov Teimer in je svoja obojska tria napisal iz občudovanja do njih, lahko pa tudi, da bi si pridobil naklonjenost princa Schwarzenberga.

Edini evidentiran dogodek, kjer je eden bratov Teimer izvajal Beethovnove variacije na »Là ci darem la mano«, je dobrodelni koncert Tonkünstler-Societät 23. decembra 1797. Pri tej izvedbi sta Joseph Czerwenka (1759–1835) in Herr Reuter igrala oboo, Philipp Teimer pa angleški rog. Albrecht trdi, da je to zadnja dokumentirana izvedba, kjer je Philipp igral v obojskem triu; zagotovo pa to ni bila prva izvedba omenjenih Beethovnovih variacij. Obstaja velika možnost, da so bratje Teimer izvedli oba tria na več nezabeleženih zasebnih ali celo javnih koncertih, še preden je smrt Franza Teimerja 15. maja 1796 zaključila kariero njihovega tria.

Beethovnov trio op. 87 je prvič objavila Artaria & Co. na Dunaju leta 1806. Njegove variacije na »Là ci darem la mano« pa za časa njegovega življenja niso bile objavljene. Izdane so bile šele leta 1914 in so danes zabeležene pod oznako WoO 28 (Werke ohne Opuszahl).

Češki skladatelj in oboist Josef Triebensee (1772–1846) je študiral kompozicijo pri Johannu Georgu Albrechtsbergerju in oboo pri očetu Georgu Triebenseeju, ki je bil prvi oboist v cesarski Harmonie. Bil je tudi prvi oboist pri dunajskem Nationaltheater. Josef Triebensee je bil leta 1791 drugi oboist v Theater auf der Wieden. Med tem službovanjem je nastopil na premieri Die Zauberflöte (Čarobna piščal), ki jo je dirigiral Mozart. Redno je nastopal na koncertih Tonkünstler-Sozietät na Dunaju, leta 1793 pa je postal drugi oboist pri Kärntnertortheater. Leta 1794 je postal prvi oboist in glasbeni direktor Harmonie princa Liechtensteina v Feldsbergu. Tu je služboval do leta 1809, ko je bila Harmonie razpuščena. Leta 1811 se je zaposlil v službi grofa Hunyadyja na Dunaju, hkrati pa je deloval tudi kot skladatelj gledališča v Brnu. Leta 1816 je nasledil Webra na mestu direktorja praške opere, kjer je ostal vse do upokojitve decembra 1836.

Njegove najbolj odmevne skladbe vključujejo dva zvezka Harmoniemusik, ki vsebujeta tako originalne skladbe kot priredbe. Prvi zvezek je bil objavljen v Wiener Zeitung 16. novembra 1803, drugi zvezek, naslovljen kot Miscellanées de musique, je bil verjetno naročen za cesarjevo Harmonie. Triebensee je poleg tega napisal še dvanajst komičnih oper za odre na Dunaju in v Pragi ter več manjših vokalnih, orkestralnih in komornih del.

Johann Wenth (1745-1801, priimek se pojavlja tudi kot Went, Vent, Wend, Wendt, osebno ime pa tudi kot Jan Nepomuk) je bil češki oboist, angleški hornist in skladatelj. Najprej je bil zaposlen kot oboist pri grofu Pachtu v Pragi. Sredi 1770-ih pa je bil prvi angleški hornist v Harmoniji princa Schwarzenberga v Wittingauju in na Dunaju. Leta 1777 je začel kot drugi oboist v orkestru Nationaltheater na Dunaju. Leta 1782 je dal odpoved princu Schwarzenbergu, ker je ob Georgu Triebenseeju prevzel mesto drugega oboista v Kaiserlich-Königliche Harmonie. Tu je deloval do svoje smrti.

V celotni karieri je Wenth transkribiral več kot petdeset opernih in baletnih partitur za Harmonie. Skoraj dvajset let je usklajeval večino repertoarja cesarjeve in tudi Schwarzenbergove Harmonie. Edina dela, ki jih je objavil za časa življenja, so trije godalni kvarteti in triindvajset Pièces en harmonie. Njegova druga dela vključujejo različne transkripcije, skladbe za pihala, simfonijo, enajst kvartetov, pet duov za flavti, šest kvintetov za oboo, fagot in godalni trio ter enajst del za Harmoniemusik.

(Melissa Sassaman).

Lokacija

Radio Slovenija, tretji program, program ARS

https://ars.rtvslo.si/

PARTNERJI