DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG

XVIII-21, Le Baroque Nomade (FR)

XVIII-21, Le Baroque Nomade (FR)

Cyrille Gerstenhaber: sopran

Jean-Christophe Frisch: traverso, vodstvo

Mohamed Zied Zouari: violina

Andreas Linos: viola da gamba

Florian Baron: ud

Spyridon Chalaris: kanun

Mathieu Dupouy: čembalo

Romain Falik: teorba

Pierre Rigopoulos: tolkala

Merlin Bleriot Nyakam: plesalec

Za XVIII-21 Le Baroque Nomade se je vse začelo v Italiji. Že od svojega nastanka je ansambel raziskoval italijanski repertoar vključno njegovim slogom in njegovimi nepogrešljivimi okraski, improvizacijami in zastranitvami. Jean-Christophe Frisch je torej začel v Italiji Tiepola in Caravaggia ter nato sledil Marcellu pri odkrivanju judovske glasbe, s Scarlattijem zavzel Španijo, s Perinijem raziskal Kitajsko, z Estavesom Brazilijo in s Pietrom della Vallejem, znanim kot »Pellegrino« (Romar), obiskal Sirijo, Perzijo in Indijo. S seboj domov je prinesel glasbo, za katero je upal, da bo univerzalna ... Na svoji poti se je naužil še turške, perzijske in afganistanske glasbe, ki so jo popotniki prinašali svojim gostiteljem. Potem ko so ga obogatili stiki z glasbeniki iz Transilvanije ob projektu Caioni Codex in po postanku na Filipinih, nas XVIII-21 zdaj vabi v sanje o baroku v Etiopiji, kamor so pred štirimi stoletji jezuiti pripeljali orgle iz Lizbone.

O umetnikih:

Po študiju literature in glasbe Cyrille Gerstenhaber zdaj zahvaljujoč svojemu poznavanju slogov in gibkosti svojega glasu izvaja eklektičen repertoar, ki se pne od srednjega veka do danes. Od Monteverdijevega do Milhaudovega Orfea, poje tudi dela Rameauja, Händla, Scarlattija, Mozarta, Puccinija, Prokofjeva, sodobne stvaritve in oratorije (Mozart, Pergolesi, Vivaldi ...). Poje v operah, koncertira in ima recitale pod vodstvom uglednih dirigentov, kot so Brüggen, Malgoire, Florio, Curtis, Frisch idr. Večkrat je sodelovala s francosko nacionalno knjižnico in postala specialistka za francoski recital v smeri k slogu francoskega šansona (Kosma, Poulenc). Prejela je številne pohvali kritikov in nastopala v Franciji, na najboljših evropskih odrih (Amsterdam, Varšava, Bergen, Bilbao, Berlin, Istanbul, v La Fenice v Benetkah) in v Ameriki. Med več kot 20 ploščami naj omenimo: Même dans le sommeil, sopranske solo kantate Domenica Scarlattija (nagrada za najboljšo špansko baročno ploščo leta 2000), in Les leçons de ténèbres Françoisa Couperina (po mnenju Sunday Timesa ena izmed plošč leta 2003). Na osnovi teh bogatih izkušenj si želi v prihodnosti izvajati še pestrejši repertoar, ki bo segel do francoskega šansona in popularne glasbe.

Jean-Christophe Frisch: flavtist, dirigent, izredni profesor na Sorboni v Parizu. Odkar je skupaj z Balkan Baroque Bandom ustanovil XVIII-21 Le Baroque Nomade, je prepotoval svet po dolgem in počez in se posvetil povezavam in oplajanju evropske baročne glasbe z različnimi oblikami ljudske glasbe. Ta močna glasbena pustolovščina je tudi osebna dogodivščina z glasbeniki, ki jo Frisch občinstvu posreduje skozi čustvenost in humanizem, ki prevevata vsak njegov projekt. Frisch je dirigiral v 34 državah na uglednih prizoriščih, kot so Cité de la Musique v Parizu, Kölnska filharmonija, festival v Bergnu (Norveška), festival v Southbank Centre v Londonu, festivali v Jeruzalemu, Utrechtu in Granadi, operne hiše v Rimu, Damasku in La Fenice v Benetkah ... Posnel je več kot 20 plošč, ki so jih s soglasnim navdušenjem pozdravili v mednarodnem tisku.

Mohamed Zied Zouari, rojen 11. maja 1983 v Sfaxu v Tuniziji, izhaja iz glasbene družine in se je že pri petih letih naučil igrati klavir pri svojih starših. Leta 1996 je prejel prvo nagrado na tekmovanju otroških interpretov Tunizije, leta 1997 pa zlato medaljo na festivalu ustvarjalnih otrok v Kramu (Tunizija). Zlato medaljo je prejel tudi v Dubaju, kjer je Tunizijo zastopal na prvem srečanju arabskih otrok. V profesionalne vode je zajadral z nastopom z libanonsko-tunizijskim pevcem Wadijem Safîjem na mednarodnem festivalu v Kartagini. Hkrati je diplomiral iz arabske glasbe (1999). Svoje glasbeno znanje in ustvarjalni navdih je pokazal v sodelovanju s francoskim džez kitaristom Sylvainom Lucom na Mediteranskem kitarskem festivalu, s Patriceom Villauméjem na festivalu v medini v Sfaxu, z Iskro Dimitrovo na festivalu Noči solistov v Soussu in s Hamdijem Makhloufom. Leta 2005 je imel uvodni koncert na festivalu Mladi virtuozi, leta 2006 pa je sodeloval na festivalu Jazz colours.

Andreas Linos se je rodil leta 1980. Sprva je na akademiji v Atenah študiral violino, nato pa se je od leta 1999 izobraževal pri Nimi Ben David na narodnem konservatoriju v Boulogne-Billancourt, kjer je leta 2006 prejel nagrado za violo da gamba. Poleg stare glasbe se ukvarja tudi z grško ljudsko glasbo, glasbo Bližnjega vzhoda in osrednje Azije skupaj z Rossom Dalyjem in Deryo Turkanom (kemenče), izvaja pa tudi sodobno glasbo. Sodeloval je pri snemanju plošče, posvečene Tobiasu Humeu in Nimi Ben David, ki je izšla leta 2004 pri založbi Alpha. V letih 2008 in 2009 je posnel še dve plošči s skupino La Camera della Lacrime (Bruno Bonhoure), posvečeni baročnemu božiču v Okcitaniji in trubadurju Peirolu d'Auvergne. Od oktobra 2008 v pariškem gledališču Archipelago organizira sezono Consort Project, posvečeno violam in angleški glasbi.

Udist in kitarist Florian Baron nastopa solo in v različnih ansamblih, kjer izvaja bretonsko, turško, grško, balkansko glasbo in džez, kot so: Oudside, Bayati, Charkha, Ukronia, nastopa pa tudi v duetu z Erikom Marchandom, z Anne Auffret, s Sylvainom Baroujem idr. Igranja kitare se je učil pri Soïgu Siberilu, Brunu Legenidecu in Edmundu Boydu (Flook), nato pa se je lotil igranja uda in orientalske glasbe v Siriji z Muhammadom Quadrijem Dallalom (Al Kindi), kasneje pa z Mehmetom Eminom Bitmezom v Turčiji. Gostoval je na številnih odrih kot so The Festival of the End of the World (Crozon), Les vieilles charrues (Carhaix), les Suds (Arles), Fusion Festival (Berlin), Quarzt (Brest), the InterCeltic Festival of Lorient, La Passerelle ( St-Brieuc), Dingle Music Festival (IRL) in drugi.

V Atenah rojeni Spyridon Chalaris (1981) je diplomiral iz kanuna in bizantinske glasbe na Državni akademiji v Atenah, nato pa je v Franciji študiral etnomuzikologijo na univerzi Paris VIII. Z očetom, skladateljem in muzikologom Christodoulosom Halarisom, podrobno raziskuje bizantinsko glasbo ter jo tudi snema in predstavlja na številnih koncertih. Spyros Halaris je izjemno zaželen glasbenik tudi zaradi svojega poznavanja mnogoterih tradicij kanunske glasbe ter zaradi mojstrstva na lutnji. Nekateri projekti, v katerih je sodeloval: Orchestra of Delicate Instruments of Old And Byzantine Greek Repertory (Orkester nežnih glasbil starega grškega in bizantinskega repertoarja), Sultan Veled, Kudsi Erguner, The Gardens of Courtesy, Nassima, Chamber orchestra of the Armenian Diaspora (Komorni orkester armenske diaspore), David el Malek, Philharmonic orchestra of Radio France (Filharmonični orkester francoskega radia).

Mathieu Dupouy (1977) je študiral na CNSM v Parizu pri Christophu Roussetu in sočasno prejel prvo nagrado za čembalo in basso continuo, temu pa so sledila še izpopolnjevanja pri Pierreu Hantaïu, Olivierju Baumontu in Christophu Coinu. Posvetil se je čembalu, klavikordu in klavirju. Njegov repertoar obsega tudi sodobno glasbo umetnikov, kot so Brice Pauset, Bruno Mantovani ali Ivan Fedele. Navdušuje se tudi nad ljudsko glasbo, džezom in literaturo, v kateri skuša razumeti korenine glasbe ter v njej najti vir navdiha in svobode. Igral je že s številnimi ansambli, kot so: Musiciens du Louvre, Elyma, Opera of Paris, Paladins, Concert d’Astrée. Posebej ga navdušujejo posnetki interpretov z začetka 20. stoletja, v katerih išče še živo in avtentično glasbeno pričevanje.

Po študiju kitare na akademiji v Toulousu se je Romain Falik začel zanimati za staro glasbo in se vpisal k Benjaminu Perrotu na Regionalno akademijo, kjer študira teorbo, baročno kitaro in lutnjo. Sodeloval je pri projektu 24 violin, ki ga je Akademija izvedla junija 2012 pod taktirko Sira Rogerja Norringthona in Patricka Cohena. Kot basso continuo je nastopal s številnimi orkestri, kot so Camerata Vocale de Brive (dir. Jean-Michel Hassler), Sagitarius (dir. Michel Laplénie), The Company of the Witch (Jean-Paul Bouron), the Center of Baroque Music (dir. Olivier Schneebeli), The Imagination, Anamorphoses, ter v duetu s čembalistko Marie Van Rhin v Hôtel de Soubise (kot del sezone Mladih talentov).

Zahvaljujoč svojemu učitelju francoščine, Françoisu Bernardu Mâcheu, ki je bil tudi zelo dober skladatelj, je Pierre Rigopoulos v času šolanja na gimnaziji Louis Le Grand odkril eksperimentalni konservatorij sodobne glasbe Pantin. Tam je študiral sodobna tolkala in odkril zarb (iranski boben) pri Gastonu Sylvestru. Študij zarba je nadaljeval pri Jean-Pierru Drouetu. Nekaj let je izvajal sodobno glasbo, hkrati pa se izobraževal na zarbu pri Brunu Caillatu in Djamchidu Chemiraniju. Kot vsestranski tolkalec igra v džezovskih, ljudskih in klasičnih glasbenih ansamblih ter sodeluje pri koreografskih, gledaliških in opernih predstavah.

Merlin Beriot Nyakam, znan tudi kot čarovnik Merlin, je ugleden profesor afriškega in sodobnega afriškega plesa. Je plesalec, pevec, komik in koreograf in pleše že od svojega 5. leta. S 14 leti se je pridružil Narodnemu baletu v Kamerunu in pri šestnajstih postal njegov glavni plesalec. Leta 1990 je ustanovil svoj ansambel in dobil nagrado kamerunskega ministrstva za kulturo, nato pa bil leta 1991 razglašen za najboljšega plesalca. Od leta 1992 v Franciji sodeluje s številnimi koreografi, kot so: Gérard Gourdot, Philippe Jamet, Frédéric Lescure, Georges Momboye, Norma Claire, idr. S pevko Angélique Kidjo, s katero sodeluje kot koreograf, je plesal tudi na FIFA World Tour. Od leta 1997 ustvarja v ansamblu Montalvo-Hervieu (Hollaka Hollala, Paradise, the Garden Io Io Ito Ito, Babelle Heureuse, Les Paladins, On Danfe in Orphée). Oktobra 2000 je prejel nagrado "Prix d'Accueil Studio", ki sta jo podelila Narodni plesni studio Créteil in Val-de-Marne ter Bienale plesa v Val-de-Marne, kar mu je omogočilo ustanovitev lastnega ansambla La Calebasse de Merlin Nyakam.

Foto: Margaux Heuacker

 

DOGODKI

 

PARTNERJI