DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG

Le Tendre Amour (ES)

9. 11. 2013


Sobota, 7. 9. 2013, 20:30, Turjak, Grad Turjak

Le Tendre Amour 

Luanda Siqueira da Silva (sopran -- Zrak)
Lidia Vinyes Curtis (sopran -- Zemlja)
Sara Rosique (sopran -- Voda in Jutranja zarja)
Marina Pardo (sopran -- Ogenj)
Donato di Gioia (bariton -- Čas)
Adriana Alcaide (violina)
María Gomis (violina)
Katy Elkin (oboa, režija)
Lixsania Fernández (viola da gamba)
Rafael Bonavita (teorba, kitara)
Adrián Van der Spoel (kitara)
Esteban Mazer (čembalo, režija)
Sergey Saprychev (tolkala)
Adrián Schvarzstein (igra, odrska postavitev)

Antonio de Literes: Los Elementos (ca. 1713)

Prizorišče ni nič posebnega, nikakor pa tega ne moremo reči za goste! Štirje vpadljivi soprani, vsi oblečeni v tipične kostume za flamenko iz 50-ih let prejšnjega stoletja, gredo zvečer ven. Vsak pooseblja enega od elementov -- Vodo, Zrak, Zemljo in Ogenj. Njihov mali ženski večer pa zmoti bariton, ki igra vlogo Časa in jih ves večer poskuša osvojiti, a je pri tem neuspešen. Točaj, ki je vedno zaposlen z urejanjem točilnega pulta, čiščenjem, pospravljanjem stolov in strežbo pijače, si vseeno vzame čas za ubogega baritona in mu postreže z moškim nasvetom, vendar zaman.


LITERES IN ŠPANSKO GLEDALIŠČE 18. STOLETJA
Antonio Literes, ki izhaja iz skromnega okolja, je postal morda najpomembnejši skladatelj gledališke glasbe v Španiji v 18. stoletju. Rojeni Majorčan je svoj otok zapustil okrog 15. leta starosti in se odpravil v Madrid na glasbeno šolanje na Real Colegio de Ninos Cantoricos (»Kraljevi kolidž za zborovske dečke«). Tam je deloval tudi kot igralec na violón (violončelo) in vihuela de arco (viola da gamba). Kmalu je postal violón principal de la Real Capilla (prvi violončelo Capille Real), nato dirigent orkestra in glasbeni direktor dvornih plesov. (V Los Elementos lahko zlahka opazimo, kako so Literesu pomembni zvoki viole da gamba, kar morda pomeni, da je bil to njegov najljubši inštrument).
Veliki benediktinski učenjak Feijoo, Literesov tri leta starejši sodobnik, ga je opisal takole: »Antonio Literes [je] vrhunski skladatelj in verjetno edini, ki mu je uspelo združiti vso veličastnost in milino stare glasbe s hrupom in vrvežem moderne; pri uporabi prestavnih znakov pa je enkraten -- kadar koli jih vnese, napolnijo glasbo s presunljivo energijo, ki se natanko ujema s pomenom besedila. Za to sta potrebna znanje in navdih, vendar mora biti navdiha veliko več.«
A življenje je bilo takrat za glasbenike težko. V času ko je bil Literes zadolžen za glasbo na dvornih plesih, je umrl kralj Karl II. Novi kralj, Philip V., je orkester privedel v krizo, saj jim je vsilil mnogo italijanskih glasbenikov in zahteval, da igrajo italijanski repertoar. Pa ne samo to, glasbenikom je celo tako drastično znižal plače, da so si morali delo poiskati drugje. Odzvali so se tako, da so izvajali koncerte za plemstvo in druge vplivne družine in skladali dela po njihovemu okusu. V teh neugodnih okoliščinah je Literes ustvaril svoja največja dela za oder. Po drugi strani je bilo plemstvo, v nasprotju s kraljevskim dvorom, precej dojemljivo za glasbene novosti!

Kamera:
Toni Alatič, Žan Cimerman

Video produkcija:
Žan Cimerman