FAQ
Pogosta vprašanja

Kaj je Seviqc Brežice?
(1)
Festival Seviqc Brežice je eden pomembnejših evropskih festivalov stare glasbe in s tem tudi eden najpomembnejših kulturnih dogodkov v Sloveniji.

Kaj pomeni Seviqc?
(2)
To je latinska skovanka SEmper VIva Quam Creata, oziroma v prevodu »vedno živa kakor ustvarjena«. Stara glasba ni nič drugega kot klasična glasba, izvajana v isti zvočni podobi, kot jo je poznal skladatelj (avtentični instrumenti, avtentična izvajalska praksa), pri čemer pa je seveda v ospredju živa umetnost.

Kakšni umetniki nastopajo na tem festivalu?
(3)
K sodelovanju vabimo najuglednejše izvajalce stare glasbe, poseben poudarek je namenjen nadarjenim mladim umetnikom. Preko utrjenih informacijskih povezav imamo dostop do odličnih mladih umetnikov, novih imen, ki jim odpiramo pot na evropsko koncertno sceno.

Kakšno mesto zavzemajo slovenski umetniki?
(4)
Slovenski umetniki so vsakoletno prisotni v našem programu, preko naših mednarodnih povezav jim omogočamo nastope na uglednih mednarodnih festivalih, zavzemajo posebno mesto tako v naših programih kot v sodelovanju s festivali in agenti zunaj Slovenije. Pri vsakoletnem festivalskem programu je opazen tudi delež slovenskih skladateljev preteklih stoletij, tako v izvedbi domačih kot tujih umetnikov.

Katerim ciljem sledi Seviqc Brežice?
(5)
Vrhunski program najvišje kvalitete v prostorih slovenske kulturne dediščine, razvoj slovenske scene stare glasbe, historična izvajalska praksa in njen razvoj v Sloveniji, razvoj slovenske strokovne terminologije, kulturni turizem, izobraževanje.

Kje so festivalski koncerti?
(6)
Izključno v prostorih slovenske kulturne dediščine. S tem promoviramo Slovenijo na evropskem kulturnem zemljevidu. 19 % obiskovalcev je kot glavni razlog obiska navedlo raznolikost koncertnih prizorišč, izbira lokacij je med našimi obiskovalci prejela oceno 9,12.

Ali taki koncerti obiskovalce zanimajo?
(7)
Povprečna zasedenost koncertov v 2009 je bila 78 %.
Obiskovalci so kot glavni razlog obiska navedli originalnost programa (43 %) in raznolikost koncertnih prizorišč (19 %).
54 % jih je navedlo, da so prišli zaradi kakovosti koncerta.

Kdo so obiskovalci festivala?
(8)
Čeprav so naši koncerti zelo razpršeni (34 lokacij v 20 slovenskih občinah), je 28 % obiskovalcev prišlo iz Ljubljane, lokalnih obiskovalcev (bivališče v občini koncerta) pa je bilo 46 %.
76 % obiskovalcev je naša stalna publika, 15 % pa je festival obiskalo prvič.
83 % obiskovalcev se je opredelilo za ljubitelje, profesionalnih glasbenikov je bilo 5 %.
72 % obiskovalcev je bilo žensk, povprečna starost je bila 53 let.
59 % obiskovalcev je bilo z visoko izobrazbo, 14 % pa z magisterijem ali doktoratom.
S promocijskimi akcijami bomo poskusili povprečno starost v prihodnjih letih znižati na 40-45 let, želimo pa obdržati sedanjo strukturo izobrazbe obiskovalcev.
Še naprej se bomo trudili, da našim obiskovalcem, še posebej zaradi deleža ljubiteljev, ponudimo najboljše možne evropske programe stare glasbe.

Kakšen je pristop do obiskovalcev?
(9)
Zelo so razdelani vsi vidiki dostopnosti: informiranje, prodaja vstopnic, popusti, klubski aranžmaji, družinski paketi, Festibus, vzdušje na koncertu. Publika očitno ceni naša prizadevanja, saj nas je pri festivalu v 2009 ocenila z 9,16.

Kje dobijo obiskovalci osnovno informacijo o festivalu?
(10)
38 % preko prijateljev in znancev, 37 % preko zloženk in brošur, 12 % na internetu. To pomeni, da je osebni vtis obiskovalcev zelo pomemben, podobno tudi naše tiskovine in v veliki meri tudi naša spletna stran, ki ji posvečamo veliko pozornost s sprotnim urejanjem. Standardno oglaševanje (plakati, časopisi, radio in televizija) se (presenetljivo) kaže kot manj pomembno.

Kje se pojavljajo festivalske zloženke in brošure?
(11)
Vse tiskovine in spletna stran so dvojezični (slovensko-angleško). Distribucija v 2010:
Napovednik (naklada 50.000): mikrolokacije po Sloveniji, pomembne strateške lokacije po Evropi in skozi direktni marketing mnogi ljubitelji klasične glasbe.
Katalog (naša osrednja publikacija, naklada 1.000): obiskovalci programa, ljubitelji glasbe doma in po svetu, knjižnice v Sloveniji in po Evropi, festivali in kulturni centri po Sloveniji in Evropi s še posebno pozornostjo do članov REMA in EFA, slovenska veleposlaništva po svetu, tuja veleposlaništva v Sloveniji, gostinski in storitveni naslovi, kjer se ljudje zadržujejo dalj časa, družabno ali v čakanju, slovenske osnovne in glasbene šole, gimnazije.
Programska knjižica koncerta: vsi obiskovalci koncertov.
Plakat festivala: lokacije nacionalnega pomena, festivalske mikrolokacije, festivali in kulturni centri po Sloveniji in Evropi, člani REMA in EFA, slovenska veleposlaništva po svetu, tuja veleposlaništva v Sloveniji, gostinski in storitveni naslova, kjer se ljudje zadržujejo dalj časa, družabno ali v čakanju, šole in knjižnice.
Plakat koncerta: festivalske mikrolokacije.
City lighti: po Ljubljani.
Jumbo plakati: po vsej Sloveniji.
Razglednice: mikrolokacije, poslovni partnerji, umetniki, obiskovalci.
Bralna znamenja (podobno kot v 2009): knjižnice, knjigarne, papirnice, obiskovalci.
Čeprav analiza med publiko kaže, da plakatiranje ter časopisno, radijsko in televizijsko oglaševanje ni tako pomembno, bomo temu namenili izdaten del festivalskega proračuna, ker menimo, da s tem utrjujemo našo blagovno znamko doma in po svetu.

Koliko stane tak program?
(12)
2008 (v EUR) 2009 (v EUR)
Celotna vrednost 43 / 41 koncertov 631.823,15 597.686,26
Povprečna vrednost koncerta 14.318,78 14.577,71
Strošek umetnika (honorar, pot, bivanje)
4.358,52 4.322,07
Ali po sistematizaciji ZUJIK :
splošni stroški delovanja 20.228,56 3 % 20.132,06 3 %
delo v skladu s kadrovskim načrtom 142.027,64 22 % 115.847,55 19 %
programski materialni stroški 462.496,58 73 % 449.445,94 75 %
investicijsko vzdrževanje, nakup opreme
7.070,37 1 % 12.260,71 2 %

Kako se program financira?
(13)
proračuni (država, občine) 250.734,25 40 % 236.846,95 40 %
prodaja storitev, vstopnice, sponzorji 57.261,50 9 % 43.834,90 7 %
mednarodnih viri, koprodukcije, donacije 323.811,31 51 % 316.984,73 53 %
finančni prihodki 16,09 0 % 19,68 0 %

Koliko je to v primerjavi z drugimi podobnimi programi?
(14)
V primerjavi s slovenskimi organizacijami v kulturi smo na primerljivih postavkah (stroški dela, prihodki iz javnih financ ipd.) zelo podobni nevladnemu sektorju, v primerjavi z javnimi zavodi (državnimi / lokalnimi) pa dosegamo bistveno nižje stroške dela (19 % napram 89 / 84 %) in javna sredstva bistveno boljše oplemenitimo (40 % napram 11 / 16 %).
V primerjavi z drugimi evropskimi festivali stare glasbe v Evropi omogočamo 6-krat več brezplačnih vstopov, smo po obsegu programa večji za 19 / 13 %, po koncertu dražji za 15 / 14 % , dosegamo 29 / 33 % nižje stroške umetnikov , napravimo enak program s 33 / 39 % manj zaposlenimi, oziroma pride na zaposlenega 78 / 86 % več izvedenega programa.

Kaj menijo o festivalu umetniki?
(15)
Umetniki zelo pohvalijo naš odnos do njih in dobro organizacijo, prav tako pa tudi izbiro prostorov in lepote Slovenije. Vse umetnike povabimo, da se vpišejo v knjigo vtisov, ki je v nekaj letih postala izjemno zanimiva zbirka odličnih in zelo neposrednih mnenj. Mnenja so objavljena na naši spletni strani. Vrhunski umetniki, ki jih vabimo na naš festival, so tako tudi najboljši ambasadorji slovenskega ugleda.

Kaj meni o festivalu mednarodna strokovna javnost?
(16)
Smo član Evropske mreže za staro glasbo REMA (Réseau Européen de Musique Ancienne, ki šteje 67 najuglednejših evropskih festivalov stare glasbe), kjer imamo sedež v Upravnem Odboru in kjer sem koordinator slovensko hrvaškega nacionalnega odbora, s čimer je vsaj vsako drugo leto zagotovljen nastop naših umetnikov na REMA Showcase.

Julija 2008 je bila Slovenija gostiteljica srečanja REMA (Brežice, Šentrupert, Turjak), imamo tesne povezave s tekmovanjem Premio Bonporti v Roveretu in IYAP v Antwerpnu.

V maju 2009 sem imel uspešne pogovore v Parizu na dveh ministrstvih (kultura in komunikacije, zunanje in evropske zadeve) in Culturesfrance, kar je še posebej utrdilo odnose s Francijo.

Kaj je konkurenčna prednost festivala?
(17)
Vrhunski evropski program postavljamo v mnoge slovenske kraje, kamor sicer ne bi prišel. Pri poslovanju smo racionalni in učinkoviti. Stroški dela so manj kot 20 % (državni javni zavodi s področja kulture 69 %, občinski 52 %), javna sredstva bistveno bolje oplemenitimo 60 % (državni javni zavodi s področja kulture 11 %, lokalni 16 %).
V primerjavi z drugimi slovenskimi kulturnimi organizatorji pripravimo z istimi sredstvi bistveno več programa, v primerjavi s festivali zunaj Slovenije (analiza 14 festivalov, ki jo je opravila REMA) pa podobno, deloma nadpovprečno.
Z vrhunskim evropskim programom na močno razvejani mreži slovenskih historičnih lokacij neposredno vplivamo na uspešno slovensko prepoznavnost na evropskem in širšem prostoru.
Festival Seviqc Brežice je za vse poslovne partnerje (država, lokalne skupnosti, sponzorji, donatorji, tuja predstavništva) odlična priložnost, da izpostavijo svojo mednarodno prepoznavnost.

Kakšni so načrti za prihodnost?
(18)
Za 2010 smo pripravili sijajen program 40 koncertov na obstoječih in nekaterih novih lokacijah. V Slovenijo bomo pripeljali tudi razstavo glasbenih instrumentov, narejenih po freskah katedrale v Valencii iz leta 1472 (Francesco Pagano, Paolo de San Leocadio), na katerih bo svoj koncertni program v okviru španskega predsedovanja izvajala Capella de Ministrers iz Valencie. Mednarodni poudarki programa 2010 bodo na 5 državah: Belgija (predsedovanje), Francija (glavni partner), Italija, Nizozemska in Španija (predsedovanje).

Sicer pa v naslednjem štiriletnem obdobju načrtujemo:
 utrjevanje slovenske scene za staro glasbo,
 priprava Slovenskega centra za staro glasbo,
 priprava evropskega slovarja glasbenih izrazov,
 vključevanje v program Maribor – Evropska prestolnica kulture 2012,
 v sodelovanju s francoskimi partnerji utrjevanje mediteranskih in srednjeevropskih medfestivalskih povezav in zagon Académie Nodier (izobraževalni programi za šolsko mladino 10-15 let),
 širitev Združenja slovenskih festivalov in ustrezne vloge slovenskih festivalov stare glasbe v njem,
 opredelitev delovne skupine za staro glasbo znotraj Slovenskega združenja managerk in managerjev NVO,
 izvedba finančnih in programskih analiz med evropskimi festivali in umetniki,
 utrjevanje nevladnega sektorja pri državni kulturni politiki (Ministrstvo za kulturo, urad Vlade za NVO),
 razvoj slovensko-hrvaškega nacionalnega odbora pri REMA.