DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG

Simone Vallerotonda (IT)

Kdaj: 14. 8. 2019 ob 20:30

L'ultimo romano: lutnjisti in kitaristi v Rimu med 17. in 18. stoletjem

Naroči vstopnice:

Cena vstopnice: 10 - 25 EUR

Festibus: Ljubljana (Hala Tivoli) - Soteska ob 17:15. Cena: 10 EUR | Zagreb - Soteska ob 16:30. Cena: 10 EUR.

Simone Vallerotonda (IT): arhilutnja, baročna kitara

L'ultimo romano: lutnjisti in kitaristi v Rimu med 17. in 18. stoletjem

 

Sporočilo umetnikov obiskovalcem

 

Program »L'ultimo romano« je posvečen istoimenskemu solo albumu, ki sem ga posnel v Italiji pozimi leta 2016 na izjemni lokaciji v Palazzo dei Papi v Viterbu. Na ta album sem izjemno navezan, zame je pomemben iz več razlogov. Program, ki ga bom predstavil na koncertu na festivalu Seviqc Brežice, vključuje glasbo skladatelja Giovannija Zambonija romana, protagonista tega albuma, pa tudi drugih rimskih lutnjistov in kitaristov 17. in 18. stoletja. Program je čudovit, poln izjemne neposrednosti, gostote, strogosti, veličasten in izrazne odkritosti. Izvajal ga bom na arhilutnji in kitari, zvezdah inštrumentalnega baroka in z njima pričaral tiste vidike, tiste večne lastnosti, ki so šle skozi stoletja, ne da bi sploh izginile zaradi svojega brezčasnega značaja. Oživijo izgubljeni zvok mesta, ki se še danes, morda le tišje in bolj skrito, odraža v njih.

 

O projektu

 

Da bi razumeli rimsko glasbo, se moramo ozreti na mestno krajino: številne cerkve, veličastne starodavne ruševine, ki stkane z urbanim tkivom ustvarjajo spektakularno povezanost s stoletji, velike zelene površine, barve palač, velikodušna razsvetljava in bleščeče jasno nebo. Razkošje, slovesnost in ironična lahkotnost so temelji, na katerih je zgrajena rimska glasbena šola. Od renesanse do baroka in vzvišena nad raznolikostjo posameznih stilov živi ta osnovna koda naprej: slovesnost in teža se stapljata zaviti z brezskrbno lahkotnostjo. Arhilutnja in kitara, zvezdi inštrumentalnega baroka, pričarata oba obraza te večne značilnosti, ki traja stoletja, ne da bi zaradi svojega brezčasnega značaja izginila. Oživljata izgubljeni zvok mesta, ki se še danes, morda le tišje in bolj zakrito, odraža z njima.

 

 

Simone Vallerotonda

 

Rojen leta 1983 v Rimu, je študiral klasično kitaro. Pri osemnajstih so je, globoko zaljubljen v staro glasbo, kupil lutnjo brez kakršnega koli znanja, kako jo sploh igrati. Po tem je študiral lutnjo pri Andrei Damianiju na konservatoriju Santa Cecilia v Rimu, kjer je diplomiral z najboljšimi ocenami. Iz teorbe in baročne kitare je magistriral na Staatliche Hochschule für Musik v Trossingenu v Nemčija pri Rolfu Lislevandu, prav tako z najboljšimi ocenami. Na univerzi Tor Vergata v Rimu je z odliko diplomiral iz filozofije in uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo o odnosih med glasbo iz 18. stoletja in francoskimi filozofi. Leta 2011 se je uvrstil na prvo mesto v razredu solistov na mednarodnem tekmovanju za lutnjo "Maurizio Pratola", kjer je prejel tudi najvišjo nagrado v oddelku za komorno glasbo REMA (Réseau Européen de Musique Ancienne, 2018). Nastopal je na raznih gledališčih in koncertnih prizoriščih v Italiji, Evropi, ZDA, Avstraliji, Južni Ameriki in na Daljnem vzhodu. Je reden gost najbolj prestižnih festivalov. Snemal je za velike radijske in televizijske postaje, kot so RAI, ABC, BBC, Mezzo, France Musique, Radio4, Art, Polskie Radio, Kulturradio, RSI, Radio Classica, Vatican Radio, kot tudi za založbe Naïve, Sony, Erato , EMI, Decca, Amadeus, Brilliant, Aparté, E Lucevan Le Stelle Records, Arcana Outhere Music. Poleg solistične dejavnosti sodeluje kot kontinuirani igralec v različnih zasedbah, med drugim: Accademia Nazionale di Santa Cecilia, L’Arpeggiata, Les Ambassadeurs, Imaginarium Ensemble, Mare Nostrum, Il Pomo d’Oro. Na Konzervatoriju za glasbo "Antonio Scontrino" v Trapani (IT) poučuje lutnjo. Leta 2014 je ustanovil ansambel "I Bassifondi", ki ponuja repertoar iz 17.-18. stoletja za kitaro, teorbo in lutnjo s continuo. Njihov prvenec "Alfabeto falso" je bil nominiran v ICMA 2018 (International Classical Music Award) med najboljšimi baročnimi instrumentalnimi ploščami.

www.simonevallerotonda.com/ | Facebook

Program dogodka

Lorenzino romano del liuto (1552-1590)

Fantasia

(Thesaurus Harmonicus, Köln 1603)

 

Hieronimus Kapsberger (1580-1651)

Toccata VI

Gagliarda V

(Libro I d’intavolatura di lauto, Roma 1611)

 

Anonymus (17.stol.)

Passacaglia

(Libro di leuto del Doni, XVII)

 

Tommaso Marchetti romano (?-17.stol.)

Mal francese mi tormenta

(Libro I d’intavolatura della chitarra spagnola, Roma 1660)

 

Ferdinando Valdambrini romano (17.stol.)

Mamma lo scorpiò

(Libro I & II di chitarra, Roma 1646)

 

Ferdinando Valdambrini romano (17.stol.)

Passacaglia

(Libro I & II di chitarra, Roma 1646)

 

Tommaso Marchetti romano (?-17.stol.)

Clorida

(Libro I d’intavolatura della chitarra spagnola, Roma 1660)

 

*******

 

Giovanni Zamboni romano (17.stol.)

(Sonate d’intavolatura di leuto, Lucca 1718)

 

Sonata VIII

Arpeggio / Allemanda / Giga / Sarabanda / Minuetto

 

Sonata VI

Alemanda / Giga / Sarabanda / Gavotta

 

Sonata XI

Grave / Current / Sarabanda / Minuet / Ceccona

 

Strogost kontrapunkta Rimske šole, neposredna lahkotnost modnih pesmi za kitaro, lahkotna virtuoznost, vljudna in spevna ljubkost: to so barve velike freske Večnega mesta. Od poznega 16. pa vse do 18. stoletja so se avtorji, kot Lorenzino, Kapsberger, Valdambrini, Zamboni so svojemu imenu s ponosom dodajali »romano« in kljub svojim različnostim izražali isti kompozicijski duh gostote, strogosti, veličastnosti in izrazne neposrednosti. Da bi razumeli rimsko glasbo, se moramo ozreti na mestno krajino: številne cerkve, veličastne starodavne ruševine, ki stkane z urbanim tkivom ustvarjajo spektakularno povezanost s stoletji, velike zelene površine, barve palač, velikodušna razsvetljava in bleščeče jasno nebo. Vse te lastnosti, ki združujejo »moderni« barok z antiko, so z ulicami središča Rima natančno zrcalo grobega kontrapunkta povezanega z melodično jasnostjo glasov. Razkošje, slovesnost in ironična lahkotnost so temelji, na katerih je zgrajena rimska glasbena šola. Od renesanse do baroka – prevlada nad raznolikostjo posameznih stilov - ta osnovna koda živi naprej: slovesnost in gravitacija ter določena zvita in brezskrbna lahkotnost. Arhilutnja in kitara, zvezdi inštrumentalnega baroka, pričarata oba obraza te večne značilnosti, ki traja stoletja, ne da bi zaradi svojega brezčasnega značaja izginila. Oživljata izgubljeni zvok mesta, ki se še danes, morda le tišje in bolj zakrito, odraža z njima.

Lokacija

Soteska, Hudičev turn

V Soteski, majhni vasi, stisnjeni med gozdnati planoti, že dobrih tristo let stoji in buri duhove HUDIČEV TURN. Ljudsko izročilo pojasnjuje nenavadno ime vrtnega paviljona: grajska gospoda naj bi tam prirejala radožive zabave z mladimi in lepimi dekleti.

PARTNERJI

FESTIBUS

Cena avtobusne povezave s koncerti iz Ljubljane in Zagreba znaša 10€. Odhod izpred Hale Tivoli in Dvorane Lisinski.