DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG

Regina Iberica (ES)

Delia Agúndez, sopran

Víctor Sordo, tenor

Antoine Ladrette, violončelo

Laura Casanova, čembalo in umetniško vodstvo

O umetnikih
Ansambel Regina Ibérica, ki ga je leta 1998 ustanovila Laura Casanova, ima dolgoletne izkušnje s špansko baročno glasbo in petjem, pri svojem delu pa upošteva najnovejša zgodovinska merila. Leta 2015 so posneli svoj tretji album »Los doce músicos de Iriarte« (Lindoro), na katerem so zbrana dela španskih skladateljev iz obdobja treh stoletij. Po pesmi »La musica« Tomása de Iriarteja so na albumu zbrana še neobjavljena dela in prvi posnetki že objavljenih del kot tudi različice znanih del stare glasbe. Ansambel Regina Ibérica je nastopil na festivalu stare glasbe v St. Petersburgu in v moskovskem Konservatoriju, v številnih španskih mestih, v Bremnu, Budimpešti, Münchnu, Bergnu, Varšavi, Gdansku, Parizu, Rimu in Bruslju. Trenutno delujejo v okviru projektov na Japonskem, v Kolumbiji in Španiji. Prva albuma, ki ju je izdal ansambel, sta bila »Es el amor, ay, ay« s pesmimi španskega baroka ter »Handel antes de 'El Messías’« s kantatami, ki jih je Händel kasneje preoblikoval v zborovske dele svojega znamenitega oratorija; oba albuma sta izšla pri založbi Verso.

V koncertni, komorni in operni produkciji se Laura Casanova posveča recitativu in bassu continuu. Na tem področju je zbrala veliko izkušenj, saj je igrala od Monteverdijevega Orfeja do Mozartove Figarove svatbe. Z ansamblom Regina Iberica je posnela tri zgoščenke: »Los doce músicos de Iriarte« (Lindoro), »Es el amor, ay, ay« (Verso) in »Handel antes de 'El Messías’« (Verso). Z ansamblom Trío de Damas (Arsis) je interpretirala italijanske skladateljice 17. stoletja. Koncertirala je v Švici, Nemčiji, Franciji, na Poljskem, Madžarskem, v Belgiji, Italiji, na Portugalskem, Češkem, Norveškem, v Rusiji (Sankt Petersburg, Moskva) in na večini festivalov v Španiji.

Violončelist Antoine Ladrette že dve desetletji raziskuje špansko in evropsko glasbeno dediščino 17. in 18. stoletja. Poustvaril je opero Las Amazonas de España (Madrid, 1720) in z violinistko Isabel Serrano vodil ansambel Los Músicos del Buen Retiro Ensemble (CD Harmonia Mundi MAA, 2005). Je član ansamblov Regina Ibérica (dir. L. Casanova), El Concierto Español (dir. E. Moreno) in Le Concert des Nations (dir. J. Savall). Ukvarja tudi z urejanjem glasbenih partitur in libretov ter pedagoških partitur za godala. Poučuje na konservatoriju Vallée de Chevreuse v Franciji in tesno sodeluje z versajskim centrom za produkcijo baročne glasbe v Versajski palači.

Víctor Sordo je študiral klavir, zborovodstvo in petje v Badajozu in Sevilji pri Lambertu Climentu, Isabel Álvarez, Lluisu Vilamaju, Josepu Cabréju, Janu van Elsackerju, Fernandu Eldoru, Petru Phillipsu, Grahamu O'Reillyu in drugih. Pogosto kot solist nastopa z ansambli Le Concert des Nations, Vespres d'Arnadí, Capilla Real de Madrid, Forma Antiqua, Orquesta Barroca Catalana, Academia 1750 in La Galania ter z dirigenti Jordijem Savallom, Aaronom Zapicom, Hirom Kurosakijem, Josepom Vilo, Danielom Espasom, Faustom Nardijem in drugimi. Nastopa tudi v številnih skupinah, med drugim v ansamblih Collegium Vocale Gent, Ghislieri Choir & Consort, Arsys, Ensemble Zefiro, Regina Iberica, Les Sacqueboutiers de Toulouse, Hesperion XXI, La Fenice in drugih.

Delia Agúndez je študirala petje na konservatoriju Conservatori Superior de Música del Liceu v Barceloni in z odliko diplomirala na višji stopnji. Ukvarja se s širokim naborom glasbe, od srednjeveške do najnovejše avantgardne, in je kot glasbenica prepotovala celotno Evropo, Južno Ameriko in Azijo. Kot sopranistka solistka je sodelovala pri številnih oratorijih in mašah z orkestri in pela z mnogimi evropskimi ansambli (med drugim Pygmalion, Collegium 1704, Regina Iberica, Capella de Ministrers Ensemble Elyma, Música Ficta, Cinco Siglos in La Bellemont) ter nastopala na festivalih stare glasbe v Utrechtu, Parizu, La Chaise-Dieuju, Ambronayju, Royaumontu, Eisenachu, Dresdnu, Pekingu, Bogoti, Diamantini (Brazilija) in na mnogih drugih.

O koncertnem programu
Program vsebuje neznane in redko izvajane skladbe iz dediščine španske baročne glasbe, večinoma posvetne. Gre za vrsto glasbe, ki so jo gojili v plemiških domovih, gledališčih, kapelah in na dvoru, kjer so do leta 1700 prebivali Habsburžani, kasneje pa Burboni.

Vsa glasba je napisana za en ali dva glasova z bassom continuom, kar je za tisti čas običajen način zapisovanja: skladatelj napiše le melodije za glasove, za spremljavo pa samo pentagram, ki ga lahko interpretira več inštrumentov – v našem primeru čembalo in violončelo –, tako da ostane veliko možnosti za improvizacijo.

Letos obeležujemo 300. obletnico smrti španskega skladatelja Sebastiána Duróna (1600–1716), pionirja italijanskega opernega sloga – sloga, ki je postal priljubljen po skladateljevi smrti. Program vsebuje dve njegovi skladbi. »Ay de mí, que el llanto y la tristeza« (»Gorje, ta jok in žalost«) ima religiozno tematiko in predstavlja stalnico v španski nabožni glasbi, tj. opisuje krivdo, za katero nepopustljivi Bog ne najde odpuščanja. Druga tema z značilnimi mitološkimi figurami pa je odlomek iz opere, ki jo je Regina Iberica vključila na svoj zadnji album The twelve musicians of Iriarte (2015).

Osrednji del programa predstavljajo komične in lahkotnejše skladbe s komično tematiko, pogovori ljudskih junakov, ki so daleč od plemiške zadržanosti ali vzvišenosti mitoloških bitij (ljubezen se plača z ljubeznijo, z denarjem pa se plača bolje). JUnaki, ki nastopajo, so bili nekoč služabniki ter jim epska občutja in večna ljubezen niso blizu.

Glasba španskega baroka se poigrava s sinkopiranjem, menjavo taktov, močnimi in mejnimi ritmi, popularnimi oblikami, kot so kupleti in refreni. V besedilih srečamo številne nasprotja: »o da/o ne«, »želim umreti/želim živeti«, »živeti je umreti/umreti je živeti«, »ah, sladka prevara, ah, goljufiva hvala«. Pogost je vzklik »ay« (»oh«), in sicer v obeh pomenih: kot znak komičnega in koketnega razpoloženja pa tudi globoke žalosti.

Prepričani smo, da se bodo skladbe kljub razdalji zaradi jezikovnih ovir dotaknile občinstva, saj odražajo intenzivna vesoljna nasprotja: ljubezen kot sladka muka, pomembnejša od same smrti, življenjska moč koketnosti; vsa so predstavljena s trezno glasbo z malo prvinami, osupljivo enostavno, mogočno in strastno, ganljivo nežno.

Laura Casanova, vodstvo in čembalo

 

Več o umetnikih najdete na njihovi spletni strani.

DOGODKI

 

PARTNERJI