Podprite Seviqc Brežice v boju za enakopravnost v kulturi.
DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QUAM CREATA

ENG

Podprite Seviqc Brežice v boju za enakopravnost v kulturi

27. 09. 2017

Da obdržimo enega najpomembnejših programov slovenske nevladne kulture festival Seviqc Brežice, sem v soboto, 23. septembra 2017, naslovil na predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Mira Cerarja spodnje odprto pismo.

POTREBUJEMO TUDI VAŠO PODPORO.

Vljudno Vas prosim, da nas podprete s svojim podpisom na: www.pravapeticija.com/podprite_seviqc_brezice_v_boju_za_enakopravnost_v_kulturi , in o tem obvestite tudi svoje prijatelje in znance.

 

Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar,

ob nastajanju novega Nacionalnega programa za kulturo 2018-2025 Vas prosim, da tehtno razmislite o pomenu in vlogi nekaterih vrhunskih programov nevladnega sektorja na področju kulture ter nujno in primerno ukrepate, da se Slovenija ne znajde na repu ne le evropske ampak tudi svetovne kulturne scene. Vrhunski nevladni programi so nujna dopolnitev javnim zavodom, ker je lahko nacionalna kulturna produkcija razen v redkih izjemah uspešna le v povezovanju institucionalnega in nevladnega sektorja. Če boste s pasivnostjo, počasnimi ali slabimi rešitvami obglavili elito nevladne produkcije, boste tudi institucionalni kulturi napravili nepopravljivo škodo.

Eden teh nevladnih programov je tudi Seviqc Brežice, izrazito evropsko, podjetniško in mednarodno naravnan vse od začetkov pred 35 leti, ki sem ga 1982 pričel v Radovljici in ga od 1997 izvaja Ars Ramovš zavod za umetnost, marketing, promocijo in investiranje, Ljubljana. S svojim delovanjem je izrazito prispeval v razmišljanja o revitalizaciji historičnih mestnih jeder, obnovo gradov in prispeval v zeleni kulturni turizem te dežele. Je glavni pobudnik razvoja scene stare glasbe v Sloveniji, ki se je v teh letih oblikovala in močno okrepila in ji zdaj na tem področju sledijo mnogi drugi, tako organizacije nevladnega in institucionalnega sektorja kot vrsta odličnih slovenskih umetnikov. Spodbudila jih je prav naša dejavnost in zdaj uspešno zastopajo Slovenijo v svetu.

Stali in obstali smo vsa ta leta brez jasne in odločne podpore kulturne politike, ki se ves čas izgovarja na zastareli model kulturne politike, po katerem prednostno obravnava javne zavode, namesto da bi ustrezno podprla sicer enako pomembne programe, ki nastajajo na neodvisni sceni. V takih razmerah so spregledani najvišji dosežki in najbolj prodorne nevladne organizacije takrat, ko bi bil za to čas. Obstajamo samo zaradi osebnih odrekanj, naporov, upanj in hotenj, čeprav je seme, ki smo ga posejali, bogato obrodilo in Slovenijo dokaj močno pozicioniralo na evropskem kulturnem zemljevidu stare glasbe. Ni pošteno, da iz nekih drugih interesov ali preprosto malomarnosti tvegate, da bo kulturnopolitična ignoranca kljub velikem kulturnem kapitalu, ki smo ga ustvarili, zamudila zadnjo priložnost, da se zadeve uredijo. Dali smo premočno spodbudo okolju, tudi pogum mnogim drugim, da je možno graditi iz nič, zato smo seveda izrazito zmotili vse tiste, ki se oklepajo svojih pridobljenih koristi in smo zanje grožnja.

Kot slovenski kulturnik, ki je nadpovprečno vložil v slovensko kulturo, verjetno imam povsem legitimno pravico, da kot del civilne družbe svojemu predsedniku Vlade postavim naslednje zahteve in razumem, da je zaradi svoje voljene pozicije dolžan, da se z njimi seznani in ukrepa. Zakaj se ne obračam na ministra za kulturo? Zato ker brez Vaše politične podpore ni mogoče resno poseči v več kot dvajsetletno zamrznjeno stanje v kulturi zaradi kulturne politike, ki je zaradi svojega obrobnega položaja in politične odrinjenosti pristala na tako stanje. Če je do finančne krize politika inercije še zadostovala, se po njej, ko se je za četrtino zmanjšal nacionalni kulturni proračun, obeta zgolj životarjenje. Iskreno upam, da boste prepoznali to težavo in se tudi kot politik, ki stavi na pravno državo, osebno zavzeli, da premostimo zlovešče težave.


Zahtevam

1. ustrezno spoštovanje vrhunskih kulturnih programov slovenskega nevladnega sektorja ter primerljivo sistemsko vrednotenje programov in projektov, tako institucionalnega kot nevladnega sektorja, glede na njihov dejanski pomen, ne pa glede na organizacijski oziroma pravni status,


2. ustrezno sofinanciranje na nacionalnem nivoju oziroma dodelitev svežih sredstev, ki bodo omogočala preboj iz zatečenega zamrznjenega stanja v kulturi,


3. podporo sofinanciranju na lokalnem nivoju, saj tako majhen kulturni prostor zahteva aktivno nacionalno kulturno politiko tudi pri spodbujanju lokalne zavesti o pomenu umetnosti in kulture za lokalno skupnost,


4. enakopravnost institucionalne in nevladne produkcije, kar pomeni primerljivost ob upoštevanju vseh specifik in ne enakost,


5. oblikovanje pravne, davčne in informacijske točke za podporo nevladnim organizacijam in samozaposlenim v kulturi,


6. podporo programom v prostorih kulturne dediščine,


7. spremembe pri razpisih in nadomestitev navidezno nevtralnega točkovanja s sistemom odločanja, ki temelji na recenzijah, torej ocenah izbranega programa oziroma projekta kot celote.


8. Ker novela ZUJIK sedaj predvideva delitev na NPK kot splošnejši dokument in na Akcijski načrt kot temeljni izvedbeni dokument Vlade, moramo vztrajati na tem, da minister za kulturo ob predstavitvi NPK 2018-2025 predstavi tudi svoj Akcijski načrt, da bodo jasne njegove prioritete oziroma prioritete te Vlade.

Pojasnilo in razlaga zahtev se nahajajo na: Pojasnilo in razlaga zahtev

Hvala!

Klemen Ramovš, umetniški vodja in direktor Seviqc Brežice