DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG

Les Contre-Sujets (FR)

Les Contre-Sujets je baročni ansambel, ustanovljen leta 2012 v Parizu, ki se osredinja na izvirno sodelovanje z občinstvom in raziskovanje novih oblik koncertov. Leta 2015 so Les Contre-Sujets prišli v finale na Händlovem tekmovanju v Göttingenu in na Concours du Val de Loire, ki ga je vodil William Christie. Bili so tudi izbrani v projektu EEEmerging, v okviru katerega so izvedli rezidence v središčih za staro glasbo v Ambronayu (Francija), Yorku (Velika Britanija) in v Ljubljani (Slovenija).

Les Contre-Sujets se lahko pohvalijo tudi s povabili na koncerte Fringe MAfestivala (Bruges) in festivala Oude Muziek (Utrecht), radijskim nastopom v živo na Concertgebouw v Amsterdamu, Vincent Dumestre (Le Poème Harmonique)  pa jih je kot Mladi ansambel leta 2017 izbral za naslednjo sezono La Chapelle Corneille v Rouenu (Francija).

Dolgoročni projekti ansambla vključujejo poezijo, gastronomijo, sinestezijo in obnovitev partnerstva z Delacroixovim muzejem v Parizu za izvedbo inovativnega koncertnega cikla o grški mitologiji.

Zasedba: Samuel Rotsztejn - kljunasta flavta, Koji Yoda - violina, Maya Enokida - violina in viola, Eric Tinkerhess - čelo, Takahisa Aida - čembalo

Samuel Rotsztejn, inženir, profesor matematike, igralec kljunaste in baročne flavte ter čembala, je predan povezovanju kultur in umetniških disciplin. Leta 2007 je prejel štipendijo SOGEDA za nadarjene mlade talente v Monaku. Je tudi skladatelj, njegova zadnja skladba za čembalo je nastala leta 2015 v londonskem muzeju Händlova hiša. Njegova najljubša barva je že od nekdaj rumena, rodil pa se je na isti dan, kot so Telemanna imenovali za glasbenega vodjo petih hamburških cerkva (vendar ne v istem letu).

Koji Yoda se je rodil na Japonskem, kjer je na tokijski univerzi Toho-Gakuen magistriral iz violine. Leta 2009 je začel s študijem baročne violine pri Patricku Bismuthu v Parizu, ki ga je zaključil z odliko. Zdaj nastopa z odličnimi ansambli, kot so Les Musiciens du Louvre, La Fenice, Le Concert Spirituel in l’Academia Montis Regalis. Koji je tudi slaščičar, ki se je izobraževal pri znanem pariškem kuharju Pierru Herméju, in sanja o projektih, ki bi vključevali glasbo in gastronomijo.

Maya Enokida je študirala historično izvajanje na avtentičnih glasbilih na londonskem Trinity College of Music. Leta 2013 je zmagala na tekmovanju v stari glasbi na svoji univerzi in v živo nastopila v oddaji In Tune radia  BBC 3. Sodelovala je s pomembnimi ansambli, kot so Florilegium, Academy of Ancient Music (GB), Le Concert Spirituel in Orchestre Français des Jeunes Baroque (FR), ter bila na koncertni turneji z ansambloma Diderot in Les Figures.

Eric Tinkerhess, ki so ga v internetni publikaciji ResMusica opisali z besedami »popoln« in »čudovita presenca«, prihaja iz Ann Arborja v Michiganu (ZDA). Trenutno študira violo da gamba in francosko poezijo na Sorboni v Parizu, ima pa tudi diplomo iz čela s konservatorija v Oberlinu (ZDA) in magisterij s pariškega konservatorija, kjer je študiral pri Christophu Coinu. Leta 2015 je posnel ploščo pri Audax Records (ki ji je revija Diapason namenila pet zvezdic) in imel mojstrske delavnice na Univerzi v Huddersfieldu (GB) in konservatoriju v Šanghaju. Nastopa tudi z ansambloma La Jupiter in Consonances.

Na Japonskem rojeni Takahisa Aida je študiral na tokijski Univerzi za umetnost v razredu Masaaki Suzuki in na pariškem konservatoriju pri Olivieru Baumontu, Blandine Rannou in Kennethu Weissu, kjer je z odliko opravil magisterij iz čembala in bassa continua. Udeležil se je tudi mojstrskih delavnic pri Pierri Hantaïju, Noëlle Spieth in Bertrandu Cuilleru. Je zmagovalec 23. mednarodnega tekmovanja stare glasbe v Yamanashiju, koncertira kot solist in igralec continua v ansamblih La Jupiter in Les Figures ter poučuje na več francoskih konservatorijih.

Sporočilo umetnikov

Kaj je koncert kot glasbena zvrst? Ime ste že slišali, vendar ne veste, kaj točno pomeni … Pomeni, da je bil ta program sestavljen prav za vas! In verjemite, na koncu boste, ne le vedeli, kaj koncert je, temveč tudi prepoznali narodnost skladatelja in s tem naredili vtis na svoje prijatelje (ter sebe).

(Samuel Rotsztejn)

Komentar k programu

V 18. stoletju pojem orkester ni bil tako ustaljen, kot je danes pri simfoničnem orkestru. Odvisen je bil od kraja in priložnosti. Viole (imenovane tudi violetta ali viola da braccio), na primer, niso uporabljali kar v vsaki skladbi in mnogo koncertov je bilo napisanih za komorni orkester, ki so ga sestavljali solist, dve violini in basso continuo (čelo in čembalo), brez viole. Pričujoči program primerja znane skladbe, pisane za dve violini, s tistimi manj izvajanimi, napisanimi za violino in violo.

Naslov programa (Ne tako zelo) italijanski koncerti poudarja zabavno zgodovinsko dejstvo: naj so se francoski in nemški skladatelji z uporabo Corellijevih tehničnih in harmoničnih učinkov še tako trudili, da bi zveneli italijansko, jim to ni nikoli povsem uspelo. Na neki točki jih njihova glasba izda in poznavalcem razkrije, od kod v resnici prihajajo! Francoski skladatelji so ta poskus poimenovali La Réunion des Goûts (Združitev okusov), s čimer so glasbo naredili nekako dvojno, tako italijansko kot francosko. Namen tega koncerta je, da občinstvu poda sredstvo za prepoznavanje teh dvoznačnih očarljivih trenutkov glasbe in za uživanje v njih.

Kdo so znane osebe programa? Gotovo Vivaldi in Rameau. Morda Telemann. A kdo dandanes še pozna Naudota in Fascha?

Kot mnogo drugih pariških skladateljev 1730-ih let je bil Naudot prostozidar. Imel je stike s Clérambaultom in Boismortierjem, ki sta bila pristojna za glasbo njegove lože. Napisal je veliko sonat (in zgolj te) ter koncertov za flavto. Kot mojstrski interpret in učitelj si je pridobil številne kulturne mecene.

Fasch je bil slaven nemški violinist, organist in skladatelj, ki je študiral pri Kuhnauu in Graupnerju. Njegova glasba pomeni prehod med barokom in klasiko. Spoštoval ga je celo sam Johann Sebastian Bach, ki je prepisal nekaj Faschevih skladb.

Program je tako poklon pozabljenim skladateljem, kot sta Naudot in Fasch, ki so bili v svojem času upravičeno slavni, kot tudi priložnost za občinstvo, da odkrije nenavadne skladbe teh mojstrov.