Kako upravičiti 37% povečanje kulturnega proračuna

Objavil dne 11/12/2012

Intervju z Androullo Vassiliou, evropsko komisarko za kulturo
Vir: http://www.labkultur.tv/en/blog/interview-androulla-vassilou-eu-culture-commissioner

Evropska komisarka za kulturo, Androulla Vassiliou, je zaprosila za 37% povečanje proračuna na področju kulture, kar je v času varčevanja celotnega kontinenta precej drzna poteza. Z njo smo opravili intervju, da bi ugotovili, zakaj se ji postavitev kulture v osrčje evropske politike zdi tako zelo pomembna. 

Pove nam za stališče Komisije, da bi morale regije kulturo vključiti v pametno specializacijsko politiko, v vrednost partnerstev in v program Evropske prestolnice kulture; ter se spopade s konceptom »avtonomne umetnosti«. 

Callum Lee: Ministri za gospodarstvo in načrtovanje v nekaterih državah članicah so presenečeni nad zahtevo EU za vključitev kulture v pametne strategije na vseh političnih področjih. Katera dejanja imate vi v načrtu za promocijo novih zavezništev kulture? Ali ta res ogrožajo stare funkcije ekonomske in mestne politike?

Androulla Vassilou: Kulturni in ustvarjalni sektor imata znaten vpliv na druge ekonomske sektorje, kot so razvoj sposobnosti, oživljanje mest ali inovacije. Primer tega je dodana vrednost  za oblikovanje izdelkov in storitev tradicionalne predelovalne industrije.  Nova zavezništva za kulturo niso usmerjena k »ogrožanju« tradicionalne ekonomske politike, ampak k povečanju možnosti za rast v naših mestih in regijah.  
 

Androulla Vassiliou v Parizu

Komisija v svojem sporočilu spodbuja lokalne in regionalne organe k vključevanju kulturnega in ustvarjalnega sektorja v svoje strategije pametne specializacije. Kulturna skupnost mora nujno, skupaj z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, v čim večji meri izkoristiti vse priložnosti, ki so na voljo na ravni EU, še posebej tiste s strani sredstev kohezijske politike, da bi tako podprla strateško investicijo v kulturo. Kulturni in ustvarjalni sektor sta že v veliki meri prispevala k lokalnemu in regionalnemu razvoju in na tem bomo delali tudi v prihodnje. Zavedamo se tudi dejstva, da je lahko kultura kritičnega pomena za razvoj mest, kar se kaže v pobudah, kot sta »Evropska prestolnica kulture« in »Medkulturno mesto«. Glavnina odgovornosti za kulturo leži v rokah držav članic in včasih v rokah posameznih regij. Vemo tudi, da regije in mesta – Marseille je popoln primer – veliko vlagajo v kulturo. To je zaradi vrednosti kulture same po sebi pa tudi zato, ker kulturo in kulturno industrijo vidijo kot nosilca socialno-ekonomskega razvoja ter  inovacij. Kultura je lahko tudi vir kakovostnih in navdihujočih delovnih mest, še posebej za mlade ljudi. Upam, da bodo države članice, na vseh teritorialnih stopnjah, v kar največji meri izkoristile mnoge priložnosti, ki jih ponujajo orodja kohezijske politike EU za spodbujanje vlaganja v kulturo. Osvetlila bi rada dve pobudi, ki nudita podporo na evropski ravni. Leta 2011 smo podprli izdelavo političnega priročnika, napisanega s strani strokovnjakov iz držav članic. Ta priročnik okvirno predstavi strateško uporabo podpornih programov EU s strani kulturnega in ustvarjalnega sektorja. To bo spodbudilo nacionalne in regionalne inovacijske strategije za pametno specializacijo. Leta 2011 smo vzpostavili tudi platformo za pametno specializacijo (S³ Platform), prek katere lahko države članice in regije dostopajo do strokovnega svetovanja glede strategij za pametno specializacijo v kontekstu ustvarjalnega in kulturnega sektorja.

Letos ste v članku za The Guardian (z Uffe Elbæk) dali močno izjavo, ko ste rekli: »umetniki in ustvarjalni inovatorji morajo spoznati svoj resnični potencial in si ponovno pridobiti avtoriteto. Spet morajo stopiti na prizorišče kot osrednji igralci v družbi lastni zgodbi.« Nam lahko poveste, kje v Evropi ste takšno dogajanje opazili?

članku, objavljenem v The Guardianu, februarja lani sem omenjala idejo pravega partnerstva med umetniškimi skupnostmi, ustvarjalnimi industrijami in drugimi sektorji, kot so izobraževanje, posel, proizvodnja ter raziskave pa tudi delo na zunanji politiki in razvoju. Menim, da lahko iz partnerstev med umetniškimi skupnostmi, kulturnimi in ustvarjalnimi podjetji ter oblikovalci politike veliko pridobimo. Gradnja združevalnih strategij, ki temeljijo na partnerstvih, lahko poveča razumevanje, gradi na zaupanju med zainteresiranimi stranmi in ustvarja rast brez velikih finančnih naložb. Po vsej Evropi lahko vidimo mnogo regij in mest, ki ustvarjajo tovrstne združevalne strategije, pri čemer na kulturo gledajo kot na osrednje sredstvo za svojo gospodarsko konkurenčnost ter privlačnost. Pomislimo samo na to, kako so nekatere evropske prestolnice kulture, kot so Lille, Liverpool in Essen, vlagale v kulturo, da bi ustvarile nova delovna mesta, izboljšale svojo družbeno strukturo in preobrazile svoj videz. 

Sporočilo o kulturi (Communication on Culture), ki promovira kulturni in ustvarjalni sektor za rast in delovna mesta v EU, je prejelo dobre recenzije političnih analitikov, bili pa smo razočarani nad majhno količino medijske pozornosti. Na kakšne spremembe upate s tem sporočilom?

Prepričana sem, da je to sporočilo, naslovljeno na države članice in njihove regije, mejnik za razumevanje pomena kulturnega in ustvarjalnega sektorja za rast in delovna mesta. Zainteresirane strani in države članice so temu izkazale veliko podpore in navdušenja. Sama tudi ne bi podcenjevala medijskega zanimanja za to pobudo. Sporočilo je usmerjeno v povečevanje ozaveščenosti in dajanje navdiha vsem akterjem, da bi se ti osredotočili na pet gonilnikov politike, med katerimi so razvijanje spretnosti, izboljšanje dostopa do financ, promocija novih poslovnih modelov in povečanje ciljnih skupin, olajšanje sodelovanja z drugimi sektorji in politikami pa tudi razširitev mednarodnega dosega. Vidimo pa ga tudi kot pobudo kulturni skupnosti, da naj izkoristi širok razpon programov in orodij EU, ki bi lahko pokrili nekatere njihove potrebe v smislu krepitve zmogljivosti, razvoja spretnosti ali prisotnosti na tujih trgih. Sporočilu ni priložen proračun – gre le za pregled vseh političnih pobud in programov financiranja, ki prispevajo k strategiji EU za kulturni in ustvarjalni sektor. Obenem bo komisija podpirala in dopolnjevala pobude držav članic tako, da bo promovirala moderno zakonodajno okolje. Olajšali bomo izmenjavo dobre prakse in vzajemnega učenja po celotni EU. Aktivirali bomo še širok razpon finančnih orodij EU, s poudarkom na ključnih dejavnikih politike.

Ustvarjalna Evropa je predstavila nekaj drznih in inovativnih predlogov – kot je nova shema posojil –  na kar se je sektor dobro odzval. To je del potiska, o katerem ste govorili v smislu integriranja kulture v preostale ustvarjalne industrije in v širše gospodarsko področje. Vse kulturne institucije pa ne odobravajo opuščanja tradicije »avtonomne umetnosti«. Se morda v Ustvarjalni Evropi skriva revolucija našega koncepta kulture?  

Današnji svet se sooča z izzivi digitalizacije in globalizacije, zaradi česar težko govorimo o »avtonomni« umetnosti. Umetniki ne delujejo v vakuumu, ampak se spopadajo s fragmentacijo trga, ki predstavlja veliko oviro ustvarjalnosti in inovacijam. Za obdobje 2014–2020 je komisija predlagala 37% povišanje proračuna za kulturni in ustvarjalni sektor. Novi program Ustvarjalna Evropa , ki bi obsegal MEDIO in program Kultura, predvideva znatno povišanje financiranja umetnikov, kulturnih dejavnosti in evropskega kina. Če bi ga Evropski parlament in Svet ministrov sprejela, bi program tema sektorjema dodelil 1.8 milijarde € v obdobju med 2014 in 2020. 300.000 umetnikov in strokovnjakov na področju kulture bi za svoje delo prejelo finančna sredstva izpod okrilja Ustvarjalne Evrope, kar bi jim omogočilo doseči nova občinstva in jih okrepilo za delo na mednarodni ravni. Zaradi novega programa bi več kot 5.500 knjig in drugih literarnih del bilo deležnih podpore za prevajanje, kar bi pomenilo, da bi bralci v njih lahko uživali v maternem jeziku. Poleg tradicionalnih subvencij je komisija predlagala še možnost jamstva za posojila za kulturni in ustvarjalni sektor. Tako bi se olajšala pot do bančnih kreditov za kulturne in ustvarjalne upravitelje tako, da bi se bankam, ki bi dale posojilo, izdalo jamstvo za kulturne in avdiovizualne projekte ter za podjetja in organizacije v teh sektorjih. Mehanizem bi vključeval shemo za bankirje, v kateri bi si ti pridobili strokovno znanje na področju analize tveganj, povezanih s sektorjem.  Zaradi učinka vzvoda naj bi to orodje povečalo posojila bank za 1 milijardo € v svojem sedmem letu obratovanja. To bi pokrilo pomemben del finančne luknje kulturnih in ustvarjalnih upraviteljev (do okrog 30%).