Občina Šmartno pri Litiji - Šmartno pri Litiji, Grad Bogenšperk
Grad Bogenšperk je eden najpomembnejših renesančnih gradov na Slovenskem
Prikaži lokacijo na Google maps
Grad Bogenšperk je eden najpomembnejših renesančnih gradov na Slovenskem in dom enega najpomembnejših mož naše preteklosti, Janeza Vajkarda Valvasorja.
Leži tako rekoč v središču Slovenije, na severnih obronkih dolenjskega gričevja, ob glavni cestni povezavi Dolenjske in Zasavja. Grad Bogenšperk, kot ga poznamo danes, so po letu 1511 začeli zidati gospodje Wagni. Omenjenega leta jim je namreč močan potres poškodoval bližnji Lichtenberg, srednjeveško utrdbo, ki je s tem postala neprimerna za bivanje. Tako je nastala renesančna stavba z značilnima okroglima stolpoma.
Svojo zlato dobo je grad dosegel ob koncu 17. stoletja, ko je v njem prebival in deloval polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693). V času njegovega bivanja na Bogenšperku je po večini nastal njegov znameniti opus, ki med drugim obsega raziskavo Cerkniškega jezera, izdajo več topografskih del, načrt za predor Ljubelj, posebej pa se je proslavil z izdajo monumentalnega dela Slava vojvodine Kranjske, ki so jo natisnili leta 1689 v Nürnbergu.
Zadnji lastnik grajskega kompleksa je bila od sredine 19. stoletja do italijanske kapitulacije leta 1943 rodbina Windischgraetz. Po letu 1945 je bil grad popolnoma izropan, največje dragocenosti pa so ob svojem odhodu odnesli še zadnji lastniki. V objekt so se leta 1949 za petnajst let vselili redovniki - jezuiti, ki so grad vzdrževali toliko, da ni nadalje propadal. Po letu 1970 se je pričelo s sistematično obnovo gradu, ki je bil v letu 1999 razglašen za spomenik državnega pomena..
Zaradi svoje lege v središču Slovenije, prijazne okolice in muzejskih zbirk, ki nudijo vpogled v življenje in delo J. V. Valvasorja, je grad Bogenšperk priljubljena izletniška točka, pa tudi pomemben protokolarni objekt. V grajski knjižnici skozi vse leto sklene zakonsko zvezo precej parov, v njegovem atriju pa se od pomladi do jeseni zvrsti vrsta kulturnih dogodkov, občasnih razstav in koncertov.
Predstavitev občine
Občina Šmartno pri Litiji se nahaja v zahodnem delu Posavskega hribovja, ki se s svojim južnim delom naslanja na Dolenjsko podolje. Je mlada občina, saj je bila ustanovljena šele leta 2002 z razdružitvijo občine Litija. Na 94,9 km2 površine in v 55 naseljih je leta 2003 prebivalo 5183 prebivalcev.
Občinsko središče, Šmartno pri Litiji (252 m n.m.v.), leži v manjši kotlini, 3 km jugovzhodno od Litije, ob sotočju Reke, Črnega in Kostrevniškega potoka. Staro jedro Šmartna se je razvilo na trgu okoli čudovite novogotske cerkve sv. Martina, ki so jo po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja in izvedbi Gustava Tonniesa zgradili med letoma 1899 in 1901. Stavba ima gotski, baročno rebrast obok in dve baročni kapeli. Cerkev naj bi po legendi zgradili na mestu, kjer je 11. novembra, na god sv. Martina, prišla na površje skupina zasutih šmarskih rudarjev. Med zanimivejše zgradbe, vredne ogleda, sodi tudi nekdanji Sokolski dom, v katerem je danes Kulturni dom Šmartno. V najstarejši hiši v Šmartnem z vzidano letnico 1580 je bila v drugi polovici 17. stoletja grafična in slikarska delavnica Mollerey.
Do prihoda južne železnice v Litijo je bilo Šmartno močno upravno, župnijsko in šolsko središče z razvito obrtno dejavnostjo. Med gospodarskimi panogami so bili nekdaj zelo razvite železarstvo, fužinarstvo, trgovina in različne obrti (usnjarstvo, čevljarstvo, kovaštvo).
Danes je Šmartno tudi kulturno in športno središče občine z bogato in dolgoletno društveno dejavnostjo. Tradicionalno državno prvenstvo v krosu vsako leto privabi mlade tekače iz vse Slovenije, pohodniki pa ga z veseljem obiščejo v začetku novembra, ko se kot nekoč Fran Levstik, odpravijo po poti iz Litije do Čateža.
Šmartno je pravo prometno vozlišče, saj se v njem križajo prometne poti proti Dolenjski, Ljubljanski kotlini in Zasavju.
V smeri proti Dolenjski se vrh vzpetine odpre čudovit pogled na Valvasorjev grad Bogenšperk. Kjer se Posavsko hribovje počasi preveša v dolenjsko gričevje, stoji mogočna Primskova gora s cerkvijo sv. Marije Magdalene, vidno daleč naokoli, ki jo krasi 600 let stara lipa. Kraj je močno zaznamoval zdravilec in čudodelnik Jurij Humar (1819-1890), po katerem so domačini poimenovali tudi svojo pohodno pot. Mnogi verjamejo, da je v cerkvi in njeni okolici čutiti močne energetske tokove.
Po hribu severno od naselja Velika Štanga so domačini poimenovali zahodni del občine ob meji z mestno občino Ljubljana »dežela pod Kamplovim hribom«. Pokrajina, ki nudi obilico možnosti za rekreacijo v neokrnjeni naravi, gozdnih sadežev in domačih dobrot, je prepredena s številnimi pohodnimi potmi.
V Šmartno pri Litiji se je vredno odpraviti na izlet tudi s kolesom, konjem ali peš, saj je doživetje narave tako še večje. Številni vzponi so vredni truda, saj je vedno poplačan s čudovitimi razgledi. Utrujenost bo kmalu pozabljena, nepozabni trenutki pa vas bodo kmalu spet pripeljali nazaj.
Dobrodošli v Šmartnem pri Litiji!
Fotogalerija
Kaj si lahko ogledate na tej lokaciji
- Naziv dogodka: Koncert Ensemble Marquise (HU)
- Datum: Aug. 27, 2011 ob 20:30
- Izvajalci: Ensemble Marquise (HU)
