Občina Šentrupert - Šentrupert, Župnijska cerkev sv. Rupert

Triladijska dvoranska cerkev iz obdobja gotike

Prikaži lokacijo na Google maps

Med nadragocenejšimi spomeniki v Mirnski dolini iz obdobja gotike ima prvenstvo triladijska dvoranska cerkev sv. Ruperta v Šentrupertu. Zelo malo je cerkva, ki jih južno od Karavank, na ozemlju osrednje Slovenije, previdno omenjajo kot pražupnije. Iz karolinške dobe sta na Dolenjskem tako le Šentvid pri Stični in Šentrupert. Gospodarske temelje je v 11. stoletju še utrdila Ema Breško-Seliška s svojimi darovnicami. Močna gospodarska podlaga je vabila najodličnejše cerkvene dostojanstvenike v Šentrupert. Tako sta beneficij župnije uživala tudi Jakob Auersperger in Jurij Slatkonja. V času, ko je nastajala znamenita gotska cerkev, se je zvrstilo kar nekaj uglednih župnikov, Pavel Glogauer Blagoviški, Herman Dürrer ter najpomembnejša med njimi Ivan Harer in Jakob Auersperger. Zveza Ivana Harerja s Friderikom Celjskim je pripeljala v Mirnsko dolino takrat najslavnejšo srednjeveško stavbno delavnico, zasidrano nekje v srednji Evropi. Od zunaj cerkev deluje zelo veličastno in je vidna daleč naokoli.

Zvonik z mogočno stožčasto streho je v tlorisni zasnovi kvadrat, ki v tretjem nadstropju preide v osmerokotnik, svetišče je razgibano s sedmimi trikrat stopnjevanimi oporniki in tridelnimi šilastoločnimi okni, ladja pa je s kamnoseškimi deli skromnejša in jo krasijo le tri visoka šilastoločna tridelna okna, ki so bila že v času gradnje spremenjena v strelne line. V notranjosti je vtis prostora vzdolžno usmerjen. Šilastoločni trilistni profilirani slavolok deli prostor na dva dela: svetišče in ladjo. Svetišče je zvezdasto obokan dolgi kor s petosminskim zaključkom z do tal segajočimi služniki, ladjo pa deli na sredi šest osmerokotno oblikovanih vitkih slopov, ki v vrhu prehajajo v zvezdasti rebrasti obok. Sečišča reber v svetišču in ladji so okrašena s figurami in ščitki, ki so zgovorna tudi za zgodovino nastanka cerkve.

GPS LOKACIJE: N 45.977109960534 E 15.0906819105148

Predstavitev občine

Občina Šentrupert leži v osrednjem delu porečja Mirne, savskega pritoka na Srednjem Dolenjskem. Oblikovala se je na prehodu iz Mirnsko-Mokronoške kotline v gričevje na severu in sega do meje s hribovitim svetom Posavskega hribovja. Na 42 km² živi v 25 naseljih 2400 prebivalcev. Poselitev je zgoščena po naseljih na vzpetem kotlinskem robu. Precej redkeje je poseljeno zaledje - gričevje in hribovje z raztresenimi slemenskimi in pobočnimi zaselki. Center osrednjega naselja Šentruperta je krožni trg, ki je izrazito “centralno” gručast, k čemur pripomore cerkev sv. Ruperta, osrednji ambient pa tvori enonadstropni niz, ki se enakomerno izteka v več obcestnih grupacij.

Znaki obljudenosti segajo daleč nazaj v prazgodovino, ko je tod vodila cesta proti prevalu pri Mokronogu, ki je prek doline Laknice povezovala Mirnsko dolino s Krško kotlino. Danes potekata najpomembnejši prometnici Mirnske doline, cesta in železnica, ki povezujeta Dolenjsko podolje s savsko dolino pri Sevnici, po južnem robu občine.

Današnja podoba občine zrcali življenje od druge polovice prvega tisočletja naprej. Dominirata grad Škrljevo kot zgodovinsko dokazana posest kneginje Eme iz rodu dinastije Breško-Seliških in cerkev sv. Ruperta kot eden najlepših spomenikov zrele gotike v Sloveniji. Grad je zgrajen na vzpetini zahodno od vaškega naselja Škrljevo ob severovzhodnem robu šentrupertske ravnine. Ves severozahodni predel Mirnske doline je zaznamovan s tem objektom do take mere, da vzpostavlja ravnovesje z ostalimi estetsko pomembnimi objekti od Vesele Gore, Okroga, Vihra, Velikega Cirnika do Mokronoga. Župnija je v listinah izpričana kot ena najstarejših na nekdanjem Kranjskem. Močne gospodarske temelje ji je utrdila že kneginja Ema s svojimi darovnicami. V zgodnjem srednjem veku je bil tu celo sedež dolenjskega arhidiakonata. Vidnih stavbnih ostankov iz obdobja romanike pa je zelo malo: južni portal p.c. sv. Duha na Vihru in zdaj zazidan severni portal p.c. sv. Barbare na Okrogu. Najdragocenejša kulturna dediščina v tem prostoru izhaja iz obdobja gotike, a tudi barok je ustvaril eno najlepših stilno čistih arhitektur na Slovenskem – cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori.

Kaj si lahko ogledate na tej lokaciji

Photo1111SilvaRerum110518Silva Rerum3