Predstavitev občine

Zaobljeni griči, obrobje Gorjancev, zeleni svet ob sotočju Save in Krke, vinogradi, vode in gradovi – občina Brežice je kraj, kjer se stikajo svetovi. Občina Brežice se razprostira na 268 km2 in leži ob reki Krki in Savi. Po zadnjem popisu ima 24.473 prebivalcev, ki živijo v 109 naseljih oziroma v 20 krajevnih skupnostih. Ima zelo pomembno geostrateško lego, saj tu poteka pomembna cestna in železniška povezava.

Pomemben dejavnik je tudi meja, ki predstavlja desetino vse meje s sosednjo državo Hrvaško, kar pomeni, da imamo v Občini Brežice od šestih mejnih kontrolnih točk s Hrvaško kar dve. Glavne gospodarske panoge so trgovina, storitvena dejavnost in obrt. Pomembno je tudi kmetijstvo, saj je število prebivalcev v Posavju, ki se ukvarja s kmetijstvom drugo v Sloveniji. Pogosto se kmetijstvo povezuje s kmečkim turistom, kjer kmetije nudijo svojim gostom doma pridelane dobrote.

Prav tako je razvit zdraviliški turizem, saj se letno beleži preko 500.000 nočitev. Gonilna sila razvoja turizma so Terme Čatež, ki so največje naravno zdravilišče in drugo največje slovensko turistično središče ter spadajo v sam vrh kongresnega turizma.

Občina je bogata na kulturnem in zgodovinskem področju. Imamo štiri gradove: Pišece, Bizeljsko, Mokrice, ki imajo v svojem sklopu golf igrišče, grad Brežice, v katerem je muzej in se ponaša z največjo in najlepšo poslikano viteško dvorano na Slovenskem . V njej se med drugim odvija že mednarodno priznani festival stare glasbe Seviqc Brežice, ki bogati kulturno dogajanje v poletnem času. Brežice postajajo kulturno in izobraževalno središče. V občini Brežice se zavedamo, da je za razvoj nujno potrebno vlagati v človeške vire in znanje. Poleg dveh srednjih šol je v Brežicah nastala tudi višja šola kot nadgradnja srednje ekonomske šole, potekajo pa tudi postopki za ustanovitev Fakultete za turizem.

Skozi občino Brežice potekata dve vinski cesti: bizeljsko-sremiška in podgorjanska, ki bogatita turistično ponudbo z vini in kulinariko. Na Bizeljskem najdemo t.i. repnice, ki so izdolbene vinske kleti v silikatnih peskih in jih najdemo samo na tem koncu Slovenije in lahko rečemo, da so prava atrakcija za turiste.

Okolica današnjih Brežic je bila poseljena že v prazgodovini. To potrjujejo bogati keltski grobovi iz drugega stoletja pred našim štetjem, najdeni na območju sejmišča. Kraj se prvič omenja leta 1241 kot Rein (Breg), na začetku 14. stoletja je postal trg, leta 1345, morda pa že leta 1322 pa se omenja kot mesto, ki je bilo eno izmed središč salzburške posesti. Brežice so se razvijale okoli renesančnega gradu in so imele pravokotno ulično zasnovo. Postale so pomembno obrtno in trgovsko središče jugovzhodnega dela Štajerske s svojo kovnico denarja. Ob koncu 15. stoletja jih je opustošil madžarski kralj Matija Korvin, znan tudi kot kralj Matjaž. V času turških vpadov so bile večkrat požgane in oplenjene. V slovenskem kmečkem uporu leta 1515 sta pogorela stari grad iz prve polovice 12. stoletja in mesto. Grad so kasneje obnovili in utrdili z vogalnimi obrambnimi stolpi, tako da je edini v Posavju kljuboval napadom upornih kmetov med hrvaško-slovenskim uporom leta 1573. pod vodstvom Matije Gubca. V novem veku so Breščani živeli predvsem od trgovine in prometa. Ker leži mesto ob reki Savi, ki je bila pomembna vodna pot iz avstrijskih pokrajin proti vzhodu, je bilo tu živahno rečno pristanišče. Še danes je ob nekdanjem bregu ohranjenih nekaj večjih hiš bogatih trgovskih družin. Kljub temu so bile Brežice predvsem upravno in obrtno središče Spodnjega Posavja na štajerski strani in so tekmovale s Krškim, ki je bilo enako pomembno na kranjski strani. Slovenci so, da bi se postavili po robu načrtni germanizaciji, ob koncu 19. stoletja v mestu ustanovili čitalnico, posojilnico in Narodni dom. Nemški okupator je leta 1941 izgnal iz mesta in okolice 17.259 ljudi in v izpraznjene hiše naselil kočevske Nemce in priseljence iz Besarabije. 28. oktobra 1941 je bila ustanovljena Brežiška partizanska četa z nalogo, da prepreči izselitev Slovencev iz teh krajev. Po drugi svetovni vojni se je začel hitrejši gospodarski razvoj. Med kulturnozgodovinskimi spomeniki je najpomembnejši grad, ki je bil v drugi polovici 17. stoletja preurejen v baročnem slogu, prvič pa se izrecno omenja leta 1249. V njem sta razkošno poslikani viteška dvorana in kapela. Danes so tu razstavljene zbirke Posavskega muzeja, kulturna dediščina Posavja. V mestu sta župnijska cerkev Sv. Lovrenca iz 18. stoletja in cerkev Sv. Roka iz 17. stoletja, v Šentlenartu pa stoji v 19. stoletju prezidana cerkev Sv. Lenarta, ki stoji na mestu prejšnje cerkve iz 15. stoletja. V Brežicah sta živela in umrla kipar Vladimir Stoviček (1896-1989) ter slikar in grafik Franjo Stiplovšek (1889-1963).

Za Občino Brežice lahko rečemo, da je občina priložnosti in prihodnosti. Priložnost je v naravnih danostih, prihodnost pa v znanju in povezovanju.

Vsem, ki vas je zamikalo obiskati deželo »kjer so jutra bliže soncu« svetujemo, da za več informacij pokličete na Zavod za podjetništvo in turizem (07 49 90 680) ali si ogledate spletni strani www.zpt-brezice.si in www.brezice.si.

Dobrodošli v Posavju, kjer se stikajo svetovi!