Mestna občina Ljubljana - Ljubljana, Turjaška palača
Mogočna baročna palača s klasicističnim pročeljem
Prikaži lokacijo na Google maps
Tam, kjer je bil že stoletja pred našim štetjem poseben kraj spominov, tam, kjer so vidni ostanki ceste, ki je vodila v rimsko Emono, tam, kjer so v 16. stoletju stale vogalne hiše z renesančnimi potezami, prav tam že od 17. stoletja stoji mogočna baročna palača s klasicističnim pročeljem. V njej mesto Ljubljana od leta 1937 hrani dragocenosti iz svoje preteklosti.
Palača je arhitekturni spomenik in hrani večtisočletno kulturno dediščino ljubljanskega prostora. Ta zajema preteklost od 4500 let stare prazgodovinske koliščarske naselbine do današnje privlačne prestolnice Slovenije, od antičnega mesta Emona do nastajanja sedanjega gospodarskega, političnega, upravnega in ustvarjalnega središča.
Turjaška palača in lokacija, na kateri se nahaja muzej, predstavljata pomemben del kulturne dediščine Ljubljane.
V rimski dobi je bilo na tem območju pristaniško predmestje rimske Emone, o čemer priča rimska cesta, ohranjena v kleti muzeja. Palačo so grofje Turjaški, ki so bili ena od pomembnejših kranjskih plemiških rodbin, leta 1654 prezidali iz lastne in dveh odkupljenih hiš v pičlih štirih letih. Trije trakti so oklenili na novo urejeno dvorišče, sredi katerega sta našla mesto kamnit vodnjak in lipa. Grofovska družina je tu bivala predvsem pozimi, poletja pa je preživljala na Turjaku. O njihovi pomembnosti v mestu priča tudi obisk avstrijskega cesarja Jožefa II. Palača je prve baročne prezidave doživela že kmalu, stavbni mojster Francesco Cocconi pa je leta 1824 njeno pročelje »oblekel« v zapoznelem baročnem slogu in jo poudaril s klasicističnim portalom. Potres leta 1895 je Turjaško palačo precej prizadel. Leta 1927 so jo Turjaški prodali državi. Sredi leta 1935 je palačo kupila Mestna občina Ljubljana in jo namenila Mestnemu muzeju z namenom, »da bi zbiral vse predmete z ozirom na zgodovino Ljubljane, tako glede na vlogo Ljubljane v duhovnem in narodnem smislu, kot tudi glede na razvoj sodobne Ljubljane.« Aprila leta 1937 se je pričela predelava prostorov in istega leta so odprli prvo muzejsko zbirko, ki je obsegala pregled stanovanjske kulture meščanstva od poznega srednjega veka do prve polovice 19. stoletja.
Po drugi svetovni vojni so v Turjaški palači domovali še Slovanska knjižnica, Mestni arhiv, Poverjeništvo za prosveto in kulturo Mestne ljudske oblasti, garderoba Mestnega gledališča ljubljanskega, v hiši pa je stanovalo tudi več zasebnikov. Devetdeseta leta 20. stoletja so bila v Mestnem muzeju v znamenju projekta Prijaznemu muzeju naproti, s katerim se je pričelo odpiranje muzeja v javnost kot tudi fizična prenova muzejske stavbe: najprej pridobitev 1000m2 novih površin, nato podkletitev prostorov in s tem povezane arheološke raziskave in pomembna odkritja in končno natečajni arhitekturni projekt Zavoj kot celovita gradbena, protipotresna ter funkcionalna prenova prostorov. Projekt arh. Špele Videčnik in Roka Omana, ki je dobil tudi mednarodno priznanje, se je v največji meri približal poslanstvu muzeja, da Turjaško palačo kar najbolj nameni javnim programom in ob tem zagotavlja sozvočje med staro palačo in živahno muzejsko dejavnostjo, namenjeno kar najširšemu krogu občinstva in drugim uporabnikom.
Predstavitev občine
Ljubljana je glavno mesto Slovenije z 280.000 prebivalci. Čeprav mesto po velikosti ni svetovna metropola, je prav majhnost tista, ki prestolnici Slovenije daje neki poseben čar, pridih romantičnosti.
Novi duh je ulice zgodovinskega središča osvežil, ne da bi jih pokvaril. Sijaj starih meščanskih hiš ostaja nedotaknjen. Med starimi zidovi je veliko mirnega posedanja, počitkov na poti z opravka na opravek in z ogleda na ogled. Od tod se zelenje ni nikoli umaknilo. Mestni park si podaja vrbove veje z zeleno barvo Ljubljanice v starem mestu in nedaleč stran se v strogem centru izza mestne hiše dvigne gozdnato pobočje grajskega hriba. Ljubljanski grad s čudovitim razgledom nad mestom je osrednja mestna romarska točka.
Legenda trdi, da so temelje Ljubljane postavili Argonavti, ki so po reki Ljubljanici z zlatim runom bežali iz Črnega proti Jadranskemu morju. Arheologi pravijo, da so korenine mesta v tri tisoč let starih plasteh.
Sprehod čez Tromostovje v staro mestno jedro vas popelje mimo spomenika Franceta Prešerna, romantičnega pesnika, ki ga s pročelja opazuje Primicova Julija. Gre za najlepše upesnjeno zgodbo tega mesta. Pečat Ljubljani je dal tudi arhitekt Jože Plečnik, ki je oblikoval novo podobo mesta.
Vsako nedeljo dopoldne lahko v Ljubljani na bolšjem trgu doživite nostalgijo zgodb minulih življenj. Sicer pa je Ljubljana mesto študirajoče mladine. Zaznamujejo jo sprevodi maturantov, obujanje starih običajev (peki, čolnarji) in spominski pohodi okoli mesta. Ožje središče mesta so začeli kulturno oživljati sredi sedemdesetih let. Danes v njem živijo številni lokali in kulturne prireditve. Lahko rečemo, da gre za eno najlepših evropskih prestolnic. Staro mestno jedro pa je njeno srce.
Fotogalerija
Kaj si lahko ogledate na tej lokaciji
- Naziv dogodka: Koncert Ensemble Marquise (HU)
- Datum: Aug. 25, 2011 ob 20:30
- Izvajalci: Ensemble Marquise (HU)
