Mestna občina Koper - Koper, Cerkev sv. Marte

Hiša, ki je ohranila nekdanje slogovne značilnosti

Prikaži lokacijo na Google maps

 

V 16. stoletju je kuga sedemkrat prizadela mesto. Pravo opustošenje je povzročila leta 1554. Dvajset let kasneje so se zaradi »črne smrti« meščani zaobljubili, da zaščitnicama sv. Marti in Mariji postavijo v stolnici velik oltar. Skoraj petdeset let je minilo, preden je Veliki svet uresničil to zaobljubo, da bi omogočil prihod kapucinskega reda v Koper. Koprčan Marco Belli, ki je sicer upravljal kapucinski samostan v mestu Sacileju, je v Benetkah poskrbel za gradbene načrte in dela so se leta 1621 pričela. Tri leta je trajala gradnja cerkve, ki se ji je priključil tudi samostanski kompleks. Zelo skromna zunanjščina ohranja tudi znotraj preprosto urbanost kapucinske arhitekture. Oltarna slika iz 1621 je ena od najlepših umetnin v mestu. Prikazana je Marija z otrokom, ki blagoslavlja prizadete od kuge in sprejema mesto Koper pod svoje varstvo Sv. Marta in Magdalena ter sv. Frančišek in Anton spodaj sestavljajo skupino svetnikov priprošnjikov, ki želje smrtnikov posredujejo Mariji. Po zadnji restavraciji je slika začasno obešena na začetku severne ladje v stolnici. Delo je izpod čopiča veronskega slikarja Marc'Antonia Bassettija in lahko rečemo, da je njegovo najbolj uspelo delo. Koprska veduta na sliki je dragocen dokument, ki s precejšnjim posluhom za verodostojnost kaže mestno podobo v dvajsetih letih 17. stoletja. S fasado je cerkev obrnjena na Giordanov trg, celotno zemljišče pa je, tako kot bližnji frančiškanski kompleks, z nasutjem močno dvignjeno nad stare mestne hodne površine. Na tem področju je tudi nekaj antičnih najdb, ki so sicer v mestu zelo redke. Od Giordanovega trga nas po Goriški ulici pot popelje na obrobje mesta, na Gramscijev trg. Gre za enega koprskih obodnih trgov, ki je bil v zadnjem času povsem obnovljen. Z vzhodne strani ga zapira beneško-gotska hiša z nadstropnim pomolom, ki sloni na lesenih konzolah. Tak tip zidave srečamo tudi v drugih predelih mesta.

Povsem obnovljena hiša, ki je ohranila nekdanje slogovne značilnosti, je namenjena etnološki muzejski zbirki, ki prikazuje načine in značilnosti kmečkega in meščanskega življenja ter različne dejavnosti tukajšnjega prebivalstva v preteklih stoletjih.

Vir: Salvator Žitko, Turistični vodnik po mestu in okolici

GPS LOKACIJE: N 45,5488 E 13,7325

Predstavitev občine

Koper se je razvil na skalnatem otoku, ki so mu Rimljani dali ime Insula Capraria (Kozji otok) in je od treh obalnih mest najbolj spremenil svojo podobo. Do današnjih dni se je tu izmenjalo kar nekaj vladavin in držav, ki so mu dale svoj pečat in tudi svoje ime: za Rimljane je bil Capris, za Bizantince (sredina 6. do 8. stol.) Justinopolis, za oglejske patriarhe Caput Histriae (Glava Istre), Benečani pa so ime spremenijo v italijansko obliko Capodistria, katere slovenska različica je Koper.

Najdlje je vladala Beneška republika (1279 – 1797), ko je Koper doživel močan gospodarski (trgovina, sol) in kulturni razcvet (slikarstvo, glasba). Še danes lahko občudujemo ostanke beneškega obdobja v mestni arhitekturi, ki je kljub velikim novodobnim posegom ohranila svoj srednjeveški videz, zato je Koper vključen v združenje evropskih srednjeveških mest. Takrat je bil Koper otok, obdan z obzidjem, povezan s kopnim z lesenim mostom (proti Škocjanu), varovala ga je mogočna trdnjava – Levji grad, okrog Kopra pa so se raztezale obširne soline. Svojo vodilno vlogo je začel Koper izgubljati v 18. stoletju, ko je bil Trst proglašen za svobodno pristanišče, dokončnopa jo je izgubil s propadom Beneške republike.

V 19. stoletju pa do 1. svetovne vojne (vladavina Napoleonovega francoskega cesarstva 1806–1813 in habsburške monarhije 1813 – 1918) se je začel Koper spreminjati v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem. To je bil čas, ko so se začele krčiti soline in so bile leta 1912 dokončno ukinjene, mesto samo pa je začelo izgubljati podobo otoka. Leta 1825 je dobilo drugo cestno povezavo s kopnim (Semedelska cesta), sredi 19. stoletja še obalno cestno povezavo, nato morsko povezavo s Trstom in leta 1902 še železniško povezavo Trst – Poreč (Parenzana).

Pod Kraljevino Italijo je mesto popolnoma izgubilo otoški videz z bonifikacijo opuščenih solin.

Čas po drugi svetovni je prinesel veliko sprememb. Do dokončne postavitve meje, ko je Koper s podpisom londonskega memoranduma oktobra 1954 pripadel takratni Jugoslaviji, je bil pod jugoslovansko vojaško oblastjo v okviru cone B, najprej Julijske krajine, od septembra 1947 pa nove državne tvorbe z imenom Svobodno tržaško ozemlje. Ko je postal del Jugoslavije, se mu je popolnoma spremenila narodnostna sestava, prišlo je novih arhitekturnih posegov tako v samem jedru Kopra kot okolici, mesto pa je doživelo močan industrijski razvoj – tovorno pristanišče in tovarne.

Danes je Koper tako industrijsko kot turistično naravnano mesto, ki razvija kopališki, športni in nakupovalni turizem. Postal pa je tudi univerzitetno mesto.

Kaj si lahko ogledate na tej lokaciji

Photo1102Divna110322DIVNA foto 02