Predstavitev občine

Koper se je razvil na skalnatem otoku, ki so mu Rimljani dali ime Insula Capraria (Kozji otok) in je od treh obalnih mest najbolj spremenil svojo podobo. Do današnjih dni se je tu izmenjalo kar nekaj vladavin in držav, ki so mu dale svoj pečat in tudi svoje ime: za Rimljane je bil Capris, za Bizantince (sredina 6. do 8. stol.) Justinopolis, za oglejske patriarhe Caput Histriae (Glava Istre), Benečani pa so ime spremenijo v italijansko obliko Capodistria, katere slovenska različica je Koper.

Najdlje je vladala Beneška republika (1279 – 1797), ko je Koper doživel močan gospodarski (trgovina, sol) in kulturni razcvet (slikarstvo, glasba). Še danes lahko občudujemo ostanke beneškega obdobja v mestni arhitekturi, ki je kljub velikim novodobnim posegom ohranila svoj srednjeveški videz, zato je Koper vključen v združenje evropskih srednjeveških mest. Takrat je bil Koper otok, obdan z obzidjem, povezan s kopnim z lesenim mostom (proti Škocjanu), varovala ga je mogočna trdnjava – Levji grad, okrog Kopra pa so se raztezale obširne soline. Svojo vodilno vlogo je začel Koper izgubljati v 18. stoletju, ko je bil Trst proglašen za svobodno pristanišče, dokončnopa jo je izgubil s propadom Beneške republike.

V 19. stoletju pa do 1. svetovne vojne (vladavina Napoleonovega francoskega cesarstva 1806–1813 in habsburške monarhije 1813 – 1918) se je začel Koper spreminjati v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem. To je bil čas, ko so se začele krčiti soline in so bile leta 1912 dokončno ukinjene, mesto samo pa je začelo izgubljati podobo otoka. Leta 1825 je dobilo drugo cestno povezavo s kopnim (Semedelska cesta), sredi 19. stoletja še obalno cestno povezavo, nato morsko povezavo s Trstom in leta 1902 še železniško povezavo Trst – Poreč (Parenzana).

Pod Kraljevino Italijo je mesto popolnoma izgubilo otoški videz z bonifikacijo opuščenih solin.

Čas po drugi svetovni je prinesel veliko sprememb. Do dokončne postavitve meje, ko je Koper s podpisom londonskega memoranduma oktobra 1954 pripadel takratni Jugoslaviji, je bil pod jugoslovansko vojaško oblastjo v okviru cone B, najprej Julijske krajine, od septembra 1947 pa nove državne tvorbe z imenom Svobodno tržaško ozemlje. Ko je postal del Jugoslavije, se mu je popolnoma spremenila narodnostna sestava, prišlo je novih arhitekturnih posegov tako v samem jedru Kopra kot okolici, mesto pa je doživelo močan industrijski razvoj – tovorno pristanišče in tovarne.

Danes je Koper tako industrijsko kot turistično naravnano mesto, ki razvija kopališki, športni in nakupovalni turizem. Postal pa je tudi univerzitetno mesto.