DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG

Han Tol (NL) in Nigel North (GB/US)

Kdaj: 20. 8. 2019 ob 20:30

Una Suave Melodia: Pripoved, narava in poezija v glasbi renesanse in baroka

Naroči vstopnice:

Cena vstopnice: 10 - 25 EUR

Festibus: Ljubljana (Hala Tivoli) - Slovenska Bistrica ob 17:15. Cena: 10 EUR. | Zagreb - Slovenska Bistrica ob 16:30. Cena: 10 EUR

Han Tol (NL): kljunasta flavta

Nigel North (GB/US): lutnja

 

Una Suave Melodia: Pripoved, narava in poezija v glasbi renesanse in baroka

 

Sporočilo umetnikov obiskovalcem

Nocojšnji program "Una Suave Melodia" se osredotoča na krhko lepoto in sladkost zvoka, ki je tako značilen za renesančno in baročno obdobje. V sodobnem času so naša ušesa vsakodnevno pod stresom zaradi stalnega hrupa okoli nas. Digitalni zvok je celo pogosto agresivno ojačen s slušalkami ali zvočniki. V obdobju renesanse, to je približno med 1400 in 1600, so glasbeniki poskušali posnemati naravo v vsej svoji prefinjenosti in barvi. To je pomenilo tako poslušanje ptic, še zlasti slavčka, kakor tudi prizadevanja, da analizirajo in posnemajo njihovo petje. Predvsem pa so poskušali razumeti in uživati skoraj neomejene raznolikosti izražanja človeškega glasu: od visokega do nizkega, od hitrega do počasnega, od glasnega do mehkega, vznemirjenega, vzdržnega, od navdušenja do joka, od kričanja do šepeta. Instrumentalisti so veljali za virtuoze, če so lahko občinstvo prepeljali v čarobni zvočni svet, ki je predstavljal naravo v vsem njenem veličastju. Čista tišina je veljala za nepogrešljiv in pomemben del te brezmejne oblike komunikacije! Naslov »Una Suave Melodia« namiguje ne le na lepoto Falconierijeve skladbe, ampak tudi na način, kako ustvarjati glasbo, polno poezije in zapletenega izraza; nekaj kar čutimo, da je danes ogroženo, vendar ne sme nikoli biti pozabljeno…

 

Han Tol

Han Tol je aktiven kot solist, član ansamblov, glasbeni direktor in predavatelj po vsej Evropi, ZDA in na Daljnem vzhodu. Je profesor na Hochschule für Künste v Bremnu v Nemčiji in na Scholi Cantorum Basiliensis v Baslu v Švici. Njegova pedagoška dejavnost vključuje Izpopolnjevalne  tečaje na priznanih glasbenih ustanovah na Dunaju, Salzburgu, Ženevi, Sankt Peterburgu, Jeruzalemu, Baltimoru, Tokiu, Seulu in Hong Kongu. Han Tol je bil do leta 2007 član izjemnega kvarteta Flanders Recorder Quartet, s katerim je zvedel več kot 600 koncertov po vsem svetu. V njegovi orkestrski skladbi z Balthasar Neumann Ensemble iz Freiburga v Nemčiji je bila nepozabna njegova interpretacija italijanske glasbe iz 17. stoletja, preoblečena v polno klovnsko oblačilo. Han Tol je bil gostujoči umetniški vodja pri produkciji odlično ocenjene zgoščenke Perpetuum Mobile z nedavno odkritimi Telemannovimi deli. Nemška glasbena revija Tibia je pred kratkim objavila njegova prispevka, ki sta rezultat obsežne raziskave o življenju in delu skrivnostnega beneškega glasbenika, tiskarja in slikarja iz 16. stoletja Sylvestra Ganassija. Umetnika lahko slišite na 40 CD posnetkih za založbe, kot so Teldec, Harmonia Mundi, EMI in CPO. 

 

Nigel North

Nigel North, rojen v Londonu v Angliji, je od leta 1999 profesor lutnje na Inštitutu za staro glasbo Univerze Indiana v Bloomingtonu (ZDA). Ob tem je predaval tudi na The Guildhall School of Music and Drama London (1976-1996), Hochschule der Künste Berlin (1993-1999) in the Royal Conservatory Den Haag, (2006-2009). Glasba ga je prvič navdahnila pri sedmih letih z instrumentalno pop skupino iz zgodnjih šestdesetih let The Shadows. Klasično glasbo je študiral na violini in kitari ter odkril svojo pravo življenjsko spremljevalko lutnjo, ko je bil star 15 let in ki jo poučuje že skoraj 50 let. Julian Bream je leta 2002, po enem njegovih Bachovih londonskih recitacitalih, zapisal: »Spomnim se, da sem bil na izjemnem recitalu, za katerega bi si želel, da bi ga lahko izvedel tudi sam. To je bil eden od Bachovih recitalov Nigela Northa, bil sem prevzet, kako mojstrsko in glasbeno je bilo. Resnično glasbeno doživetje, nekaj, česar pri kitaristih in lutnjistih ne najdete prav pogosto in kar je tudi na splošno precej redko.« Posnel je štiri zgoščenke Bach on the Lute, štiri zgoščenke za lutnjo Johna Dowlanda (Naxos), v delu pa je nova serija glasbe Sylviusa Weissa (BGS) in Francesca da Milana (BGS).

www.nigelnorth.com/ 

 

Program dogodka

La Vitoria Trionfante

 

Nicolò Corradini (1585-1646)

Sonata “La Sfondrata” (op. 1, 1624)

 

Marco Uccellini (1603/1610-1680)

Sonata duodecima (op.5, 1649)

 

Upon several excellent Grounds

(“A Collection of Divisions for the Flute and the Lute, being very Improveing and Delightfull to all Lovers of those Instruments”)

 

William Croft (1678-1727)

Sonata in G, upon a Ground

 

Thomas Preston (-1563)

Upon La Mi Re

 

Anonymus (±1600)

John come kiss me now

(English Ground)

 

Gottfried Finger (1655/6-1730)

Ciacona

Division on a Ground in g

 

Una Suave Melodia

 

Josquin des Prez (1450/1455-1521

Diminutions: Luis de Narváez (fl.1526-1549) & Han Tol (2000)

Milles Regretz

 

Andrea Falconieri (1585/1586-1656)

Una Suave Melodia e su corrente

 

*****

Der Fluyten Lusthof

 

Giulio Romolo Caccini (1551-1618)

Diminutions: Jonkheer Jacob van Eyck (1590-1657)

Amarilli mia Bella

 

Nicolas Vallet (1583-1642)

Onder de Lindergrone & Carillon de village

 

Jonkheer Jacob van Eyck (1590-1657)

Wat zalmen op den Avond doen

 

La Retorica degli Affetti

 

Jacques Arcadelt (1507-1568)

Diminutions: Giovanni Spadi (fl.1625)

Ancor che co’ll partire

 

Marco Uccellini (1603/1610-1680)

Aria Terza

Aria Nona

(op.4, 1645)

 

Pierre Regnault Sandrin (1490-1561)

Diminutions: Diego Ortiz (1510-1576)

& Albert de Rippe (1500-1551)

Doulce Memoire

 

Due Ciaccone, by Eminent Masters

 

Johann Christian Schickhardt (1682-1762)

Sonata (op. 17/3): Chaconne

 

Benedetto Marcello (1686-1739)

Sonata (op. 1/12): Ciacona

 

Leta 1511 je Sebastian Virdung objavil knjigo o glasbi in pomembnih instrumentih, ki so se takrat uporabljali (Musica getutscht). Pomenljivo je, da sta kljunasta flavta in lutnja predstavljena kot dva od samo treh glavnih instrumentov. Kontrastna zvoka naših inštrumentov - sladka melodična in ekspresivna »orgelska piščal« in zvok brenkala dvojnih strun na votlem lesenem telesu v obliki buče si delita skupno stvar: željo in zmožnost, da glasba zapoje.

Nocojšnji program, ki povzema vsaj 200 let glasbe, ni oblikovan kronološko, temveč bolj kot tapiserija vseh različnih glasbenih zvrsti, ki jih je mogoče deliti in uživati s tema veličastnima instrumentoma. Vokalna glasba, v eni ali drugi obliki, bo močno prisotna. V 16. stoletju je bila glasba v osnovi vokalna, večina instrumentalistov igralcev in skladateljev je posnemala ta knežji primer. Slišali bomo tri hite melodij stoletja: de Rorejev Ancor che col partire, Sandrinijev Doulce memoire in Josquinov Mille regretz. Že njihovi naslovi kažejo, da so bila besedila posvetna, ko so večinoma osredotočena na ljubezen, drage spomine ali lepoto narave. To je bil nov vidik ustvarjanja glasbe okrog leta 1500, saj je bil repertoar do takrat v glavnem zasnovan na sakralnih besedilih. Tudi uporaba solo instrumentov je bila revolucionarna. Tradicionalno so bili v rabi, da podvajajo in podpirajo vokalne dele. Ker so se vse bolj razvijali in so lahko sami po sebi izrazili poetično lepoto, so knjige z napotki o tem, kako igrati, postale dostopne vse večjemu številu prizadevnih ljubiteljev glasbe. Glasbeni tisk je izumil Benečan Ottaviano Petrucci (1466-1539), svoje natise je izvažal širom Evrope. Eden od najbolj virtuoznih igralcev in inštruktorjev svojega časa, Sylvestro Ganassi, je objavil dve razpravi, v katerih zavzemata kljunasta flavta (Fontegara, 1535) in lutnja (Regola Rubertina, 1541) vidno mesto in sta podrobno obravnavani. Umetnost igre na kljunasto flavto je vsebovala ekstremno virtuoznost. Kot navaja Ganassi, je bilo to pogosto izraženo v tako imenovanih diminucijah (tudi divisions ali passaggi), kjer so bile dolge in melodične linije gornjega parta polifone skladbe okrašene in »razbite« v hitre note pasaž skrajne virtuoznosti. Ta vidik narave kljunaste flavte ne slišimo le v zgoraj omenjenih napevih, ampak tudi v čisto instrumentalnih sklopih diminucij van Eycka, Fingerja in drugih ter delih izposojenih iz violinskega repertoarja Uccellinija in Corradinija. Slepi nizozemski virtuoz na kljunasti flavti Jacob van Eyck je leta 1644 izdal zbirko variacij za svoj instrument, največjo zbirko za solistični pihalni instrument kadarkoli doslej. Mesto Utrecht ga je povabilo, da bi v poletnih mesecih po večerji igral kljunasto flavto v občinskem parku. Njegove improvizacije, ki temeljijo na znanih sodobnih melodijah, je zapisal in natisnil prijatelj s pomenljivim naslovom Der Fluyten Lusthof, oziroma Vrt užitkov s flavto.

Obdobje renesanse, približno med 1400 in 1600, je v glasbeni zgodovini pogosto omenjeno kot doba polifonije. Skladbe je sestavljajo več samostojnih glasov, ki so jih peli samo vokalno ali ob spremljavi instrumentov. Vsaka skladba je temeljila na strogih zakonih harmonije in kontrapunkta, pri čemer so linearne linije korespondirale v vertikalno sozvočje in ustvarjale medsebojni imitacijski odnos. Harmonično lepoto tega repertoarja je zasenčila kaotična postavitev besedila, saj je vsak glas v imitaciji drugega lahko prišel z istim besedilom v drugem času. Ker je glasba v začetku 16. stoletja postala bolj sekularna, kar je pripeljalo do iznajdbe novega žanra, madrigala, je jasen izraz na novo ustvarjenih, razumljivih besedil postal veliko bolj pomemben. Skozi renesanso se je lutnja razvila kot kontrapunktičen instrument, ki je lahko hkrati izvajal tri, štiri ali pet glasov. Te kontrapunktične spretnosti lahko slišimo v vseh intabulacijah* 16. stoletja.

Potreba, da bi bila besedila bolj razumljiva, vodi v novo dobo okoli 1600, v čas baroka, ko je lutnja postala eden glavnih continuo instrumentov, popolnoma sposobna povečati učinek in vsebino besedila enega samega glasu skozi harmonično akordsko spremljavo. V tej vlogi je kljunasta flavta našla dejavnega in prijetnega »suave« partnerja v delih Marcella, Schickhardta, Corradinija in Uccelinija, v Arias, Grounds in Dances, vključno z dvema Chaconnama, ki zaključujeta naš večer. Samo ena skladba nosi naslov Una Suave Melodia, upava pa, da se boste strinjali, da to velja za vsak del najinega nocojšnjega sporeda.

Nigel North

* Intabulacija je bila v 14. in 16. stoletju običajna kompozicijska praksa pri instrumentih s tipkami in lutnji. Neposredni učinek intabulacije je bila ena zgodnjih prednosti instrumentov s tipkami, sposobnost, da izvajajo glasbo za več instrumentov na samo enem.

Lokacija

Slovenska Bistrica, Bistriški grad

Grad Slovenska Bistrica je osrednja mestna zgradba in je primer velikih nižinskih grajskih tvorb na Slovenskem. V pisnih virih se prvič omenja leta 1313.

PARTNERJI

FESTIBUS

Cena avtobusne povezave s koncerti iz Ljubljane in Zagreba znaša 10€. Odhod izpred Hale Tivoli in Dvorane Lisinski.