Podprite Seviqc Brežice v boju za enakopravnost v kulturi.
DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QUAM CREATA

ENG

Flanders Recorder Quartet

Kdaj: 25. 11. 2017 ob 20:00

Naroči vstopnice:

Cena vstopnice: 50 HRK

Festibus: ni Festibusa

Flanders Recorder Quartet (BE):

Joris Van Goethem: kljunaste flavte

Tom Beets: kljunaste flavte

Bart Spanhove: kljunaste flavte

Paul Van Loey: kljunaste flavte

 

http://www.flanders-recorder-quartet.be/

FACEBOOK

 

Zadnje poglavje - 30 let ansambla Flanders Recorder Quartet: obletnica & slovo

 

Sporočilo umetnikov obiskovalcem

Projekt »Zadnje poglavje« predstavlja veličastno hvalnico kljunasti flavti, še zadnjo barvito eksplozijo ognjemeta. Vanj smo umestili svoje najljubše skladbe stare glasbe. Program črpa iz treh desetletij izkušenj, izraznosti, virtuoznosti, bogastva zvoka. Gre za hvalnico kljunasti flavti in glasbi. Samuel Pepys naj bi v svojem dnevniku leta 1668 zapisal: “Bolj kot kar koli na svetu me veseli glasba pihal, ki na zemljo prikliče angela. Tako je blagozvočna, da me je popolnoma očarala in mi strla srce, da sem postal slaboten, prav kakor nekdaj, ko sem bil zaljubljen v svojo ženo.”

 

O projektu

S koncertnim programom »Zadnje poglavje« ansambel Flanders Recorder Quartet še zadnjič uprizarja svoj značilni slog. Ansambel že tradicionalno ob vsaki obletnici predstavi nov program; program, ki ni le strastna hvalnica inštrumentu, temveč se dotakne tudi čutil poslušalcev – poznavalcev, navdušencev in naključnih mimoidočih – in pospeši srčni utrip. Raziskujemo več stoletij, vonji in barve se bodisi dopolnjujejo bodisi nakazujejo kontrastne glasbene strukture. Pozornost namenjamo transkripcijam orgelske glasbe in glasbe za prečno flavto. »Zadnje poglavje« je veličastna hvalnica kljunasti flavti, še zadnja barvita eksplozija ognjemeta!

V treh desetletjih obstoja je Flanders Recorder Quartet nastopal s številnimi raznovrstnimi programi in v njih privlačno predstavil mnoge manj znane lastnosti kljunaste flavte. Z raznimi zasedbami kljunastih flavt izpod rok najboljših mojstrov je ansambel izvajal svoje lastne aranžmaje in naročena dela ter po mili volji igral izvirno staro glasbo.

Flanders Recorder Quartet pomeni domiselnost, izvirnost, ustvarjalnost, čudenje in veselje do muziciranja. Glasbo v svojem prepoznavnem slogu bomo še zadnjič izdali na zgoščenki, hkrati bi radi svojo strast do kljunaste flavte še enkrat delili z vami v okviru svojega najnovejšega koncertnega programa »Zadnje poglavje«. Vedno smo z zadovoljstvom nastopali na festivalu Seviqc Brežice, slovenskem festivalu stare glasbe. Nanj nas vežejo najlepši spomini. V nobeni drugi državi na svetu nismo po koncertu odigrali toliko dodatkov. Nas boste še poslednjič toplo sprejeli?

Flanders Recorder Quartet (BE)

Od ustanovitve leta 1987 se je ansambel Flanders Recorder Quartet razvil v enega najboljših svetovnih ansamblov. Uspeh leta 1990 na prestižnem tekmovanju Musica Antiqua v Bruggeu, ki ga sponzorira Flanders Festival, je bil začetek njihove obširne koncertne kariere. Po več kot 1800 koncertih na petih kontinentih, tudi v nekaterih svetovno znanih dvoranah v Tokiu, New Yorku in Salzburgu, si je ansambel zagotovil pomemben položaj v svetu stare glasbe.

Program dogodka

Johann Sebastian Bach (1685-1750)

Concerto à 2 Clav. et pedal (BWV 596)

(po / after Vivaldi, op 3 nr 11, RV 565)

Arr. Bart Spanhove

 

Johann Sebastian Bach (1685-1750)

Fantasia & Fuga (BWV 570 & 545)

 

Johann Sebastian Bach (1685-1750)

(korali / Chorals):

Wenn wir in höchsten Nöten sein (BWV 641), Arr. Joris Van Goethem

Alle Menschen müssen sterben (BWV 643)

Vom Himmel hoch, da komm ich her (BWV 606)

Lobt Gott, ihr Christen, allzugleich (BWV 609)

Jesu meine Freude (BWV 610)

 

Joseph Bodin de Boismortier (1689-1755)

VI Concerto’s pour Flûtes ou autres Instrumens sans Baße

Concerto V

Adagio / Allegro / Allegro

 

*****

 

Johann Sebastian Bach (1685-1750)

Pasfacalia en c (BWV 582)

Arr. Bart Spanhove

 

Hugh Ashton (ca. 1485-1558)

Maske

 

Costanzo Festa (1495-1545)

Cento cinquantasette contrapunti

Contrapuncti sopra La Spagna

 

Johann Sebastian Bach (1685-1750)

Die Kunst der Fuga (BWV 1080)

Contrapunctus 1, Fuga a 4 Voci

Contrapuntus 14, Fuga a 3 Soggeti

 

Anonymous (cca. 1400)

Dy czale dy wale

La Manfredina

La Rotta della Manfredina

 

Johann Sebastian Bach je nedvomno največji glasbeni genij zahodne kulture. Ogromno literature slavi tega velikega mojstra, posnetki njegovih del pa so številni in raznovrstni. Toda koncert, na katerem ansambel kljunastih flavt predstavlja Bachovo genialnost v vsej njeni raznolikosti, je prvi takšne vrste. Slišali boste čudovito izrazne korale, živahne koncerte v italijanskem slogu, izjemno domiselne preludije in fuge ter monumentalno passacaglio, vse prirejene za štiri kljunaste flavte.

J. S. Bach je za kljunasto flavto napisal zelo malo skladb; to je edina napaka, ki jo mi kot strastni navdušenci za kljunasto flavto lahko očitamo temu genialnemu skladatelju. Parte za kljunasto flavto je sicer vključil v okoli dvajset kantat kot tudi v Pasijon po Mateju, dva Brandenburška koncerta in v Magnificat. Zlasti ganljiva se nam v svoji lepoti zdi kantata Actus Tragicus oziroma »Gottes Zeit ist die allerbeste Zeit« (»Božji čas je najboljši čas«) z nenavadno kombinacijo dveh kljunastih flavt, dveh viol, pevskih glasov in bassa continua.

Po drugi strani je bil Bach posebno naklonjen orglam, kraljici inštrumentov. Nekoč je prehodil okoli 300 kilometrov, da se je srečal z nemškim orglarjem Dietrichom Buxtehudejem, svojim mentorjem in virom navdiha. Zato vas ne bi smelo presenetiti, da so bila številna dela, ki smo jih uvrstili na našo najnovejšo zgoščenko, izvirno napisana ravno za orgle. Čeprav lahko rečemo, da se ansambel kljunastih flavt nekoliko približa zvenu orgel, je s štirimi kljunastimi flavtami nemogoče docela ponazoriti mogočnost tega inštrumenta. Priredba za štiri kljunaste flavte pa ponuja neko očarljivost in prosojnost: vsak glas dobi določeno stopnjo individualnosti in samostojnosti. Lahko bi rekli, da se štiri osebnosti, štirje posamezniki zlijejo v enega samega glasbenika.

Bachova glasba je popolna in enkratna. Orgelski virtuoz Reincken je sijal od zadovoljstva, ko se je na stara leta srečal z Bachom: »Mislil sem, da je umetnost fuge in improvizacije že izumrla, a vidim, da živita naprej v vas.« Takšno občutje razkriva globoko občudovanje, spoštovanje in poklon pravega poznavalca. In vendar so številni sodobniki Bachovo glasbo sprejemali manj navdušeno. Za mnoge so bile njegove skladbe vulkanski izbruhi disonantnosti in kromatike z grozovitimi basovskimi notami in brzostrelnimi ritmi. Njegove improvizacije so se jim zdele divje, preveč drzne in polne harmoničnih ugank s (preveč) podaljšanimi modulacijami. Na tekmovanju orglarjev v Hamburgu se Bachu ni uspelo uvrstiti višje kot na tretje mesto, za Telemannom in Graupnerjem. Prva Bachova biografija je izšla šele okoli 100 let po njegovi smrti. Neverjetno!

J. S. Bach predstavlja vrhunec tradicije kontrapunkta. Skoraj vse Bachove skladbe so blizu načinu fuge; zdi se, da iz vsake skladbe ustvari fugo, pa naj gre za preprost ples ali za veličasten in mogočen koral. Vrhunec tega pristopa je nedvomno »Umetnost fuge«, Bachovo poslednje delo, ki razkriva, da je bil skladatelj mojstrski arhitekt glasbene strukture, zasnovane na štirih popolnih in enakovrednih glasovih, in iznajdljiv slikar, ki je bil sposoben raziskati celotno paleto barv z uporabo ene same teme.

Ansambel Flanders Recorder Quartet čuti do J. S. Bacha neizmerno občudovanje. Petnajst let smo čakali, preden smo si drznili posneti in izvajati njegove skladbe ter jih objaviti v svoji priredbi. Bi Bach naše delo odobraval? Dejstvo je, da je mojster sam rad predeloval skladbe, ki so ga pritegnile, a naše vprašanje bo seveda ostalo neodgovorjeno. Za nas je njegova glasba tako bogata in genialna, tako popolno zgrajena, da je dejanska partitura manj pomembna. Bachov jezik je popoln odsev genija, ki ga je ustvaril: vitalen, uravnotežen, energičen, gonilen, poetičen, religiozen, domiseln, retoričen, čustven, introvertiran, simboličen, oseben …

Francosko baročno občinstvo je hvalilo skladbe Josepha Bodina de Boismortierja zaradi njihovega očarljivega, živahnega, uglajenega, prijetnega in veselega značaja. Njegovo glasbo, ki namenja posebeno mesto prečni flavti, lahko uživamo kot sladko francosko pecivo. Ima ekspresiven slog in ga ni strah nenavadnih instrumentacij: tako je na primer njegov koncert za pet solo flavt res nekaj posebnega. Brez poseganja v izvirnik ansambel Flanders Recorder Quartet izvaja VI. koncert iz njegovega opusa 15 z naslovom »VI Concertos pour Flûtes Traversières ou autres Instruments sans Basse« (»Šest koncertov za prečne flavte ali druge inštrumente brez basa«) (1727) na petih flavtah D4. Poleg uporabe slovesnih ritmov Boismortier prvi stavek začini s čudovito izbranimi disonantnimi akordi, ki se vedno razvežejo, in se uspešno poigrava z interakcijo med napetostjo in sproščenostjo. Drugi stavek je v tem smislu pravo nasprotje: v ospredju se menjavajo privlačna enoglasna melodije, ki se nam vtisne v spomin za ves večer, in virtuozni solo vložki. V zadnji stavek Boismortier nenehno vključuje številne označbe dekorativnih fraz. Koncert niza blagozvočne italijanske melodije, okrašene v francoskem slogu. Gre za preplet dveh slogov – les goûts réunis – in Boismortierja tako nikakor ni moč zvesti na površnega, a plodnega pisca, kakor ga označujejo enciklopedije. Jean-Benjamin Laborde, eden izmed Rameaujevih učencev, je leta 1780 prodorno izjavil: »Četudi so bila njegova dela morda pozabljena, bi tisti, ki bi se podal v ta zapuščeni rudnik. našel dovolj zlata za izdelavo zlate palice.«

Czaldy Waldy — La Manfredina — La Rotta della Manfredina

Krepak sezonski posladek iz dobrih starih časov. Če zaigrate izvirne melodije tega naročenega dela, ne boste dobili gradiva za več kot 30 sekund. Skladno s srednjeveško izvajalsko tradicijo sami na podlagi teh melodij sanjarimo in improviziramo po mili volji, kot glasbeni žonglerji. »La Manfredina« je zapletena in ponavljajoča melodija, o kateri nimamo nobenih besednih zapisov ali namigov. Gre za ples v dveh delih, ki mu sledi rota. »La Rotta« je sestavljena iz podobnega glasbenega gradiva, le da tu počasna melodija preide v ples. Isti rokopis vsebuje tudi »Lamento di Tristano« (Tristanova žalostnika), glasbeno interpretacijo izvirno keltske sage o slavnem pevcu Tristanu, ki strastno ljubi Izoldo. Resnobna izjema v tej italijanski zgodbi je melodija »Czaldy Waldy«, najzgodnejši ohranjeni češki ples. Ime je morda popačenka turškega izraza za »zaplesati«.

»Festa« pa so čudovite skladbe, ki so mišljene kot »pedagoške vaje«. Gre za popoln primer abstraktne glasbe. Sijajne kontrapunkte uvaja tipična angleška glasbena oblika, ground. o vas ne bi smelo presenetiti, da so bila številna dela, ki smo jih uvrstili na našo najnovejšo zgoščenko, izvirno napisana ravno za orgle. Čeprav lahko rečemo, da se ansambel kljunastih flavt nekoliko približa zvenu orgel, je s štirimi kljunastimi flavtami nemogoče docela ponazoriti mogočnost tega inštrumenta. Priredba za štiri kljunaste flavte pa ponuja neko očarljivost in prosojnost: vsak glas dobi določeno stopnjo individualnosti in samostojnosti. Lahko bi rekli, da se štiri osebnosti, štirje posamezniki zlijejo v enega samega glasbenika.

Lokacija

Zagreb, Muzej za umjetnost i obrt

PARTNERJI

FESTIBUS

Cena Festibusa (avtobusna povezava z vsemi koncerti zunaj Ljubljane) je enotna ne glede na lokacijo in znaša 10,00 EUR. Odhod izpred Hale Tivoli.