DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QVAM CREATA

ENG

Dalibor Miklavčič (SI)

Dalibor Miklavčič (pedalni čembalo)

http://dalibor-miklavcic.com/

Program:

Skrita avtentičnost
Johann Sebastian Bach (1685-1750)
Gavotte en Rondeau (BWV 1006a/3)

Johann Sebastian Bach (1685-1750)
Fuga ex C♮  (BWV 564/3)

Baročna strunska glasbila s pedalno klaviaturo - pedalni čembalo, pedalni klavikord, pedalni lautenwerck in sorodna glasbila – so se iz različnih vzrokov skoraj docela izmuznila iz vidnega polja muzikologije 19. in dobršnega dela 20. stoletja. Vendar so natančne preverbe virov v zadnjih letih pokazale, da je bila prav vloga teh glasbil ključna tako za nastanek kot tudi izvajanje repertoarja, ki ga danes poenostavljeno imenujejo »orgelske skladbe«. Novejše raziskave kažejo strunska glasbila kot avtentično umetniško sredstvo za zvočno oživitev repertorja. Iz Bachovega življenja so znani razni biografski podatki, ki navajajo, da je imel svoj pedalni klavikord, da je svojo umetnost prikazoval na dvomanualnem čembalu s pedalom, da je njegov tesni sodelavec, orglar Hildebrandt, izdelal pedalni čembalo, da so Bachovi najpomembnejši učenci imeli v lasti tovrstna glasbila, Johann Nicolaus Bach pa je sam izdeloval »Lautenwercke« s pedalno klaviaturo, za katere so sodobniki menili, da s svojim globokim pedalnim zvokom »zvenijo prav kakor teorba«. Gavotta v rondojski obliki iz Suite v E-duru BWV 1006a je Bachova lastna transkripcija violinske predloge. Po navedbah Bachovih učencev je mojster v kasnejših letih svoja violinska dela rad igral na glasbila s tipkami, pri čemer je poljubno dodal nekaj dodatnih, harmonskih tonov. V Preludiju te suite, ki jo muzikologi pripisujejo lutenjskemu čembalu »Lautenwercku«, je nekaj not težko ali nemogoče odigrati brez pedala – eno izmed mogočih izhodišč za nocojšnjo izvedbo. Toccato, Adagio in Fugo BWV 564 radi opisujejo kot pedalno vzporednico Bachovega čembalskega Italijanskega koncerta. Ne le trostavčna oblikovna shema, tudi čembalsko narečje skladbe je zanimivo, nekateri prepisi pa vsebujejo tudi tone, ki jih orgle sploh niso imele, čembalo pa zlahka; na primer H1 (kontra H). Zaradi omejene minutaže bomo slišali le Fugo. Ker se niti en sam baročni pedalni čembalo ni ohranil do danes, stoji na odru rekonstrukcija tega zanimivega glasbila.

Dalibor Miklavčič je študiral orgle in kompozicijo na dunajski Univerzi za glasbo ter se izpopolnjeval na področju stare glasbe v Milanu pri Lorenzu Ghielmiju. Že v mladosti je bil nagrajenec evropskih orgelskih tekmovanj (EMCY 1989 in 1992) ter je prepoznaven zaradi svojih nastopov v 25 evropskih državah in Aziji. Kot raziskovalec in interpret veliko svojega časa posveča pedalnemu pianoforteju ter pedalnemu čembalu. Požel je odlične mednarodne kritike (»odkritje«, »genialen slovenski klaviaturist« ...), trenutno pa pripravlja posnetke na romantičnem pedalnem klavirju. Miklavčičeva pedagoška karizma je mednarodno iskana; nastopal in/ali predaval je na vodilnih zavodih, kot so Kraljevi kolidž v Londonu, Musikhochschule Lübeck, Akademija Franza Liszta v Budimpešti, dunajski konservatorij, konservatorij P. I. Čajkovski v Moskvi, Glasbena akademija v Gothenburgu in Escuela Superior ESMRS v Madridu. Poleg tega je vodil mojstrske tečaje v 15 evropskih državah (npr. kot naslednik Haralda Vogla: Thüringische Orgelakademie, Nemčija) in deloval kot profesor orgel (Univerza za glasbo v Gradcu/Avstrija 2006–2009), nato pa je poučeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Nastopa tudi z baročnimi violinisti (S. Standage, U. Engel …); pogosto je nastopal kot solist s “Haydn Sinfonietta Wien” in deloval kot član žirije na mednarodnih orgelskih tekmovanjih.

Video posnetek:
Santa Maria dell'Orto-Roma-(4Dec2010) - Pedalcembalo