DOMOV ENG

SEMPER VIVA

QUAM CREATA

ENG

Concerto di Margherita

Kdaj: 21. 7. 2017 ob 20:30
Festivalski predtakt: 19:30 (Slovenska Bistrica, Bistriški grad)

Naroči vstopnice:

Cena vstopnice: 10 - 25 €

Festibus: Odhod ob 17:45 izpred Hale Tivoli. Cena prevoza je 10€.

Concerto di Margherita (CH):

 

Tanja Vogrin (harfa)

Giovanna Baviera (viola de gamba)

Francesca Benetti (teorba)

Rui Staehelin (lutnja)

Ricardo Leitao Pedro (baročna kitara) 

 

 

Sporočilo umetnikov obiskovalcem

Ustvarjamo prostor za ponovna odkritja. Naš projekt povezuje preteklost in sedanjost: navdihnjeni z izvajalsko prakso glasbenikov na italijanskih renesančnih dvorih se posvečamo razvoju umetnosti petja z lastno spremljavo na inštrumentu. Zvoki glasov in instrumentov se v naših nastopih združijo v eno samo kretnjo, ko vsi nastopajoči hkrati pojejo in igrajo.

Ustvarjamo prostor za ustvarjalnost. Deset virov zvoka (pet glasov, violo, harfo, teorbo, lutnjo in kitaro) prepletamo v domiselne kombinacije, s katerimi reinterpretiramo italijansko poznorenesančno glasbo na svež način.

Ustvarjamo prostor za izražanje. Besedila pesnikov, kot sta Torquato Tasso in Giovanni Battista Guarini, ki so jih uglasbili mojstri, kot so Monteverdi, Luzzaschi in de Wert, poglobljeno opisujejo krhkost človeškega srca in celoten obseg čustev, ki jih zmore: ljubezen, trpljenje, veselje, melanholijo. Besedila so nas navdihnila, da smo jih za vas interpretirali na svoj ustvarjalen način.

V čast nam je, da vas lahko povabimo v svoj prostor.

 

O projektu

Ansambel Concerto di Margherita ustvarja edinstveno zvočno sliko, v kateri se pet glasov in pet instrumentov stopi v eno. Skupina, ki so jo ustanovili nekdanji študentje glasbene akademije Schola Cantorum Basiliensis iz Basla, svoje delo posveča navdušujočemu vidiku zgodovinske izvajalske prakse, ki je danes v veliki meri prezrt: petje s hkratno spremljavo na instrument.

Pet glasbenikov ansambla Concerto di Margherita ustvarja spekter glasbenih barv z uporabo kombinacij desetih virov zvoka (petih glasov, teorbe, lutnje, kitare, viole in harfe). Rezultat je živahna interakcija glasu in instrumenta, v kateri je vsak glasbenik dvojno prisoten, tako s petjem kot z igranjem. Namesto klasične delitve na instrumentaliste in pevce občinstvo tako doživi predstavo, v kateri so glasovi in ​​instrumenti prefinjeno vtkani drug v drugega, tako da ni nikoli povsem jasno, kje se prvi konča in drugi začne.

Izraznost je osrednja prvina v svežem pristopu zasedbe Concerto di Margherita k poznorenesančni in zgodnjebaročni glasbi. Njihov nastop se s kombinacijo glasov, instrumentov in tišine odvije s skrbno premišljeno retoriko. Pestra paleta glasbenih barv služi kot izraz strasti in afektov, ki jih sporočajo besede Torquata Tassa, Giovannija Battiste Guarinija in drugih, ki so jih uglasbili mojstri, kot sta Luzzasco Luzzaschi in Claudio Monteverdi.

Izbira instrumentacije in repertoarja ima zgodovinski navdih. Ansambel Concerto di Margherita je navdihnila – in mu dala ime – skupina glasbenikov z dvora vojvode Alfonsa II. d'Este iz Ferrare, ki  so bili tesno povezani z vojvodovo tretjo ženo Margherito di Gonzaga. Najbolj znan dvorni ansambel je bil »Concerto delle Donne«, zasedba treh pevk, ki so se spremljale na glasbilih. Postale so glasbeni biser dvora v Ferrari in vir navdiha celi generaciji italijanskih skladateljev.

Concerto di Margherita (CH)

Ansambel Concerto di Margherita se osredotoča na zgodovinsko prakso petja s samospremljavo na glasbilu: vseh pet glasbenikov hkrati poje in se spremlja na teorbo, violo, baročno kitaro, harfo in lutnjo. Zvoki petih glasov in petih instrumentov se tako zlijejo v eno glasbeno potezo in ustvarijo dinamično, vznemirljivo zvočno sliko.

Program dogodka

Navdih za program pred vami smo črpali iz glasbenega življenja na dvoru v italijanski Ferrari konec 16. stoletja. Mestu je vladal vojvoda Alfonso II. d'Este, velik mecen umetnosti; v času njegove vladavine je bil dvor v Ferrari središče glasbene odličnosti in je privabljal  skladatelje in glasbenike od blizu in daleč. Kljub kulturnem razcvetu pa je ferrarski dinastiji grozila nevarnost izumrtja: za vojvodo sta bila že dva zakona brez otrok, zato je nujno potreboval moškega dediča, ki bi zagotovil prihodnost rodu d'Este. Ferrara je imela vplivne sosede, med njimi papeške države, ki so vsi čakali, da bodo prevzeli nadzor nad mestom, če bi bil vladarski rod prekinjen. Edino upanje, da mesto ostane neodvisno, je bila tako Alfonsova tretja žena Margherita di Gonzaga, ki se je 15-letna preselila v Ferraro iz Mantove leta 1579, da bi se poročila z Alfonsom. Med Margherito, ljubiteljico glasbe, in glasbenicami enega najpomembnejših ansamblov na ferrarskem dvoru, Concerta delle Donne, so se stkale tesne vezi. Glavne članice zasedbe so bile tri pevke, ki so se spremljale na instrumentih: Laura Peperara, harfistka, Livia d'Arco, violinistka, in Anna Guarini, lutenistka. Pogosto so nastopale skupaj z drugimi glasbeniki, zlasti Luzzascom Luzzaschijem, skladateljem in organistom, ter Giuliom Cesarejem Brancacciom, lutenistom in pevcem basistom. Concerto delle Donne oziroma »dame iz Ferrare« so bile znane po virtuoznem petju: njihovi nastopi so navdihnili skladatelje po vsej Italiji k pisanju glasbe za podobne ansamble. S skupino je bil najtesneje povezan skladatelj Luzzaschi in ravno njegova dela za enega, dva in tri soprane (T'amo mia vita, Stral pungente d'amore in Auro soave) predstavljajo jedro nocojšnjega programa. Prepoznavna slogovna značilnost teh del je vokalno okrasje, ki ga je napisal Luzzaschi; gre za redkost v glasbenih zapisih tistega časa, saj je bila ornamentacija običajno prepuščena presoji izvajalca in redko zapisana. Pred temi deli bomo izvedli besedilo Giovannija Battiste Guarinija T'amo mia vita, ki ga je uglasbil Monteverdi: skladba iz njegove zbirke »Quinto Libro di Madrigali« je popolno nasprotje Luzzaschijevega ocvetličenega prizorišča. Osamljen deklamativen sopranski glas je postavljen nasproti zborovskemu odzivu: homofonski slog pred poslušalcem razgali besedilo, glavno izrazno orodje pa je tokrat kompleksna harmoničnost in ne ornamentika.

Ferrara je bila ne le kulturno, temveč tudi pomembno trgovsko središče. K razcvetu mesta je bistveno prispevalo območje delte reke Pad. Del nocojšnjega programa je navdihnila prav ta vodnata pokrajina, ki predstavlja most med Ferraro in Benetkami – vplivnim tekmecem, s katerim se je Ferrara nenehno borila za prevlado v regiji. V nenavadnem aranžmaju Kapsbergerjeve Toccate arpeggiate dve brenkali ustvarjata mrmrajoč zvočni tok; takoj nato sledi Tassova oda razburljivemu naravnemu prizoru zore v laguni, ki jo je uglasbil Claudio Monteverdi v Ecco mormorar l'onde. Kot nasprotje naravnim vodam se pojavijo človeške solze, prav tako pomembna prvina besedil nocojšnjega programa: solze in vzdihi so osrednja podoba tako Monteverdijeve skladbe Dolci miei sospiri kot Kapsbergove S'io sospiro.

V program smo vključili tudi druge skladatelje iz Luzzaschijevega kroga, med drugim Ludovica Agostinija, Luzzaschijevega študenta, in v Ferrari rojenega Girolama Frescobaldija. Frescobaldijev Voi partite mio sole ponuja pronicljiv vpogled v malodušje zapuščenega ljubimca. Luca Marenzi čustva v Petrarkovem sonnetu Se la mia vita naslika z mojstrskim glasbenim izrazom, ki vključuje kromatiko in melodično slikanje z besedami.

Zaradi rojstnih vezi Margherite di Gonzaga z Mantovo je bila zasedba Concerto delle Dame tesno povezana s skladatelji z mantovskega dvora: najslavnejša članica zasedbe, pevka in harfistka Laura Peperara, je bila tudi sama Mantovčanka. Skladatelj Giaches de Wert, po rojstvu Flamec a posvojen v Mantovo, je mnogo let preživel med Mantovo in Ferraro. Znano je, da si je bil blizu z damami iz Ferrare. V nocojšnji program sta vključeni njegovi deli O Primavera in Cara la vita mia. Slednja skladba je poželo velikanski uspeh na ferrarskem dvoru: pravijo, da jo je je na izrecno zahtevo vojvode Alfonsa II. vsak večer pela Laura Peperara, ki je na željo tudi improvizirala različne virtuozne okraske.

Besedilo Giovannija Battiste Guarinija O primavera izraža globoko upanje in hrepenenje po ponovni pomladi: pomlad je predstavljena kot mladost leta, mati vsega cvetja in prinašalka nove ljubezni. Podobe pomladi ni težko povezati z Margherito di Gonzaga, simbolom upanja v svetlejšo prihodnost mesta Ferrare, upanja o nadaljevanju vladavine dinastije d'Este. Toda Ferrara je zaman polagala upe v Margherito: Alfonso je leta 1597 umrl brez dediča, kmalu zatem so mesto prevzele papeške države, preostali člani družine d'Este pa so prebegnili v Modeno. Zlata doba kulture v Ferrari in s tem zlata doba zasedbe Concerto delle Donne se je tako končala. Kot je Guarini zapisal v svoji grenkosladki odi pomladi: »Ti, o pomlad, se res vrneš, a s seboj ne nosiš veselih dni moje srečne preteklosti.«

Lokacija

Slovenska Bistrica, Bistriški grad

Grad Slovenska Bistrica je osrednja mestna zgradba in je primer velikih nižinskih grajskih tvorb na Slovenskem. V pisnih virih se prvič omenja leta 1313.

PARTNERJI

FESTIBUS

Cena Festibusa (avtobusna povezava z vsemi koncerti zunaj Ljubljane) je enotna ne glede na lokacijo in znaša 10,00 EUR. Odhod izpred Hale Tivoli.